Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Dobro je vedeti | okt. '20

ASPIRIN

Šestinsedemdesetletna bralka želi mnenje glede preventivnega jemanja Aspirina. V družini sta oče in mama v visoki starosti umrla za posledicami možganske kapi. Nima klasičnih dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja. Ne jemlje nobenih zdravil, je telesno aktivna, ima normalno težo. Veliko njenih prijateljic pa ga zaradi preprečevanja ateroskleroze jemlje vsak dan. 

Aspirin (acetil salicilna kislina) je eno izmed najbolj uporabnih zdravil: učinkovito, poceni, glede na množičnost jemanja niti nima toliko pomembnih neželenih učinkov. V študijah so dokazovali njegov ugodni učinek na zmanjšanje pojavnosti srčnega infarkta, ne pa na večje preživetje. V višji starosti se poveča tveganje za krvavitve iz prebavnega trakta ali še bolj usodne krvavitve v možgane. Pri tehtanju koristi in škode je prevladalo priporočilo, da Aspirin ni zdravilo, ki bi bilo koristno za zmanjšanje srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh z majhnim tveganjem zanje. Veseli ste lahko, da ste v tej skupini srečnežev, zato aspirina ne potrebujete.

Največ ga sicer predpisujemo tistim ljudem, ki so že preboleli možgansko ali srčno kap ali imajo arterijsko bolezen spodnjih okončin. Velikokrat me sprašujejo, ali je res dovolj jemanje 100-miligramskega otroškega Aspirina. Ker je zanj potreben recept, si nekateri raje kupijo »navadnega«, ki je močnejši. Dokazano je, da učinkovitost na lepljenje trombocitov in nastanek strdkov ni večja z višanjem odmerka. Bistveno pa se poveča nevarnost za krvavitve, zato takšna rešitev ni pametna.

Aspirin, ki ga uporabljamo v preventivne namene, je običajno v obliki tablet, ki ima na površini zaščitni sloj (Aspirin protect), da v želodcu ne razpade in ne draži sluznice. Zato prehaja v kri v črevesju in se resorbira šele 2 do 7 ur po zaužitju. Če imamo težave z želodcem, ni nujno, da ga pojemo na tešče, ker je motena samo hitrost presnove, ne pa tudi količina snovi, ki pride v kri.

V zadnjih letih Aspirin pogosto kombiniramo z antikoagulantnimi zdravili (na primer dodatna atrijska fibrilacija) ali po vstavitvi žilnih opornic z zdravilom, ki prav tako vpliva na agregacijo trombocitov (na primer Plavix). Ker je takšna kombinacija nevarna za krvavitve in je v navodilih za zdravila odsvetovana, pomislimo, da je zdravnik naredil napako in kaj spregledal. Običajno ni, vendar je prav, da se bolniki pozanimajo, zakaj imajo zdravila, koliko časa jih potrebujejo in na kaj morajo biti pozorni. Pa še to: jemanje Aspirina moramo običajno začasno prekiniti pred izdiranjem zob in pred nekaterimi posegi.

Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 5. oktobra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.  


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media