Kultura kratke

Prosti čas | nov. '20

FILM

  1. LIFFe

Čudovito je spoznanje, da je kljub koroni kino preživel in bo ostal. Tako kot ljubljanski filmski festival, ki bo potekal od 11. do 22. novembra v dveh dvoranah Cankarjevega doma (Linhartovi in Kosovelovi), kinih Komuna in Bežigrad, Kinoteki, v celjskem kinu Metropol in dvorani A. Podbevšek teatra v Novem mestu. Ponudil bo kakovostno aktualno filmsko produkcijo, filme nominirancev in dobitnikov nagrad na tujih filmskih festivalih, manj znano filmsko produkcijo iz Azije in Afrike, skratka kakovostne filme za filmoljubce, nekaterih sploh ne bo mogoče videti na našem rednem filmskem programu, če zaupamo besedam programskega direktorja festivala Simonu Popku. Gledalci bomo lahko še vedno glasovali za 'naj film' LIFFa, podelili bodo tradicionalne nagrade festivala, festivalsko središče bo še vedno v drugem preddverju Cankarjevega doma, gledanje filma z masko – preizkušeno – pa ni prehudo.

GLASBA

V ljubljanski operni hiši bo november zaznamovan s prvo odrsko postavitvijo opere v treh dejanjih Pavla Šivica Samorog, s čimer bodo zaznamovali 25. obletnico skladateljeve smrti in 90. obletnico rojstva Gregorja Strniše. Skladatelj je po znameniti istoimenski dramski predlogi ustvaril izjemno zanimivo, po krivici zapostavljeno operno delo, ki je bilo do zdaj izvedeno le za snemanje na Radiu Slovenija (leta 1983). Dogaja se v srednjeveškem mestu, kjer živita dvojčici Margerita in Uršula, ki vesta, da bo njuno mesto obranil samorog – simbol devištva. Motive, kot so ljubezen in maščevanje, obtožba čarovništva, grmada, uničenje ..., je režiser Vinko Möderndorfer drzno prenesel v današnji čas bolečega spopadanja z novo resničnostjo in njenimi posledicami, ki se dotikajo slehernega med nami. Glasbeni vodja in dirigent je Igor Švara, vlogo Margarite bosta peli Urška Breznik oziroma Urška Arlič Gololičič, Uršulo pa Elena Dobravec oziroma Nuška Drašček Rojko. Premiera bo 12. novembra, sledi pa več ponovitev.

 

GLEDALIŠČE

Hlapci po motivih Ivana Cankarja

V prejšnji sezoni je korona preprečila, da bi v Slovenskem mladinskem gledališču uprizorili Hlapce, ki jih praviloma gledališke hiše postavijo na oder, ko se v naši družbi dogajajo pomembni premiki. Tokrat so k sodelovanju povabili poljsko režiserko Majo Kleczewsko, ki je slovensko klasiko prebrala na svež in nepričakovan način ter nam odprla oči za nove interpretacije. Režiserko opisujejo kot eno najdrznejših osebnosti sodobnega poljskega gledališča in poudarjajo njeno poglobljeno delo z igralci, navdihovanje v popkulturi in predvsem izjemno osebne interpretacije klasikov. Zanimivo bo opazovati njeno delo z odličnimi igralci SMG-ja, to so Primož Bezjak, Neda R. Bric, Damjana Černe, Janja Majzelj, Ivan Peternelj in še nekateri.

 

RAZSTAVE

Mojstrovine pinakoteke praškega gradu

Pri nas so redke priložnosti, da si lahko ogledamo dela velikih slikarskih mojstrov, kot so Tintoretto, Veronese, Tizian ali Rubens. Vidite jih lahko v Narodni galeriji, kamor so prispela iz praške pinakoteke. Ko je postal Rudolf II. cesar, je po svojem očetu še naprej zbiral umetnine, in ker je živel v Pragi, je to mesto spremenil v kulturno in umetnostno središče. Njegova zbirka naj bi imela čez 3000 slik, a mnogo del se je čez čas izgubilo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je po zaslugi češkega umetnostnega zgodovinarja Jaromirja Neumanna spet zaživela in je na ogled v Pinakoteki Praškega gradu. Skoraj nikoli ne zapusti češke prestolnice, zato nam je v veliko čast, da je prišla v Ljubljano. Razstavo si lahko ogledate do konca januarja 2021.

Iz oči v oči – razstava fotografskih portretov

Fotograf Henri Cartier-Bresson je znan po velikanskem opusu fotografij znanih ljudi iz 20. stoletja ter številnih citatih o fotografiranju. Eden od teh je: Fotografiranje je postavljanje glave, očesa in srca v isto os. Je način življenja. V Galeriji Cankarjevega doma si lahko ogledate 100 portretov legendarnega fotografa, ki jih je še v času življenja sam izbral za možne razstave, ker ni zaupal kustosom. Pa vendar kustosinja ljubljanske postavitve Nina Pirnat Spahič pravi, da je razstava pomembna iz več razlogov. Do zdaj je bila na ogled le na osmih prizoriščih, pomembna pa je tudi zaradi izbora javnih osebnosti, ki so zaznamovale 20. stoletje. Med njimi so Pablo Picasso, Henri Matisse, Igro Stravinski, Albert Camus, Simone de Beauvoir, Marilyn Monroe in tudi znanstveniki, kot sta zakonca Curie, in politiki, kot je Che Guevara. Zato ima razstava velik kulturni in zgodovinski pomen. Bresson je začel fotografirati v tridesetih letih prejšnjega stoletja z leico in od nje se ni nikdar ločil. Zagovarjal je črno-belo tehniko in bil nasprotnik uporabe bliskavice ter rezanja fotografij. Pomembna sta se mu zdela kompozicija in koncept odločilnega trenutka. Bil je edini fotograf, ki so mu dovolili, da je fotografiral umirajočega Mahatmo Gandhija. Bil je tudi med ustanovitelji svetovno znane fotografske agencije Magnum Photos. Zanimivost: sam se ni maral fotografirati. Razstavo si lahko ogledate do konca januarja 2021. Na fotografiji: Pablo Picasso, Copyright Fundation H.C.B./Magnum Photos

Večeri v muzeju

Foto: T. S./Muzej novejše zgodovine

Muzejsko društvo Jesenice jih pripravlja že vrsto let vsak tretji četrtek v mesecu. Letošnji zaradi epidemije potekajo na novi lokaciji, tj. v banketni dvorani Kolperna. Muzejski večer 19. novembra so poimenovali Pred stoletjem in pol je na Jesenice prisopihal prvi vlak. Decembrski večer (17. 12.) pa bodo posvetili legendarnemu filmskemu in gledališkemu igralcu Mihi Balohu, rojenemu na Jesenicah, ki je igral v številnih slovenskih, jugoslovanskih ter evropskih filmih in bil izjemno popularen ter cenjen igralec.

 

Retrospektiva Anke Krašna

Foto: arhiv Galerije mesta Ptuj

V Galeriji mesta Ptuj je do 22. novembra na ogled retrospektivna razstava del akademske slikarke Anke Krašna. Do zdaj je imela 90 samostojnih razstav ter več kot 200 skupinskih tako doma kot v tujini. Za svoje delo pa je bila večkrat nagrajena. »Njeno slikarstvo doživljamo kot strastno upodobljene zgodbe, ki se zaokrožajo v serije in v katerih se abstrakcija izmenjava s figuraliko. Značilna je njena predanost barvi. Čustveno se odziva na dogodke iz lastne intime, vznemirjajo pa jo tudi družbeni pojavi, s katerimi se ne strinja,« je zapisal Dušan Fišer. Ob razstavi je izšla tudi monografija s številnimi reprodukcijami umetničinih del, avtorici besedil pa sta slikarka sama in dr. Marjeta Ciglenečki.

Naša jeza je brezmejna

Na platoju pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije si lahko ogledate fotografsko razstavo Toneta Stojka z naslovom Naša jeza je brezmejna – Demonstracije 1968–2020. Stojko se tokrat predstavlja kot dolgoletni kronist demonstracij. To je njegova tema, njegovo življenjsko poslanstvo, njegov osebni prispevek k družbeni odgovornosti, ki ji z objektivom svojega fotoaparata zvesto sledi že več kot 50 let, piše v sporočilu za javnost. Razstava se razteza od fotografovih prvih študentskih demonstracij leta 1968, ki jih je zapisal črno-belo in analogno, do barvnih, digitalnih podob popolnoma novih načinov demonstriranja v koronaletu 2020. Stojkov opus demonstracij bo dobil tudi obsežno monografijo. Ob fotografijah bodo kratka pojasnjevalna besedila udeležencev demonstracij, opazovalcev, spremljevalcev, poročevalcev, analitikov in zgodovinarjev. Na ogled do konca leta.  

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media