Trgovine, ki so spreminjale utrip mesta

Zgodbe | nov. '20

Nekoč smo imeli

Jeklotehna je v Mariboru postavila prvo avtohišo.

Ko je leta 1970 Jeklotehna na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice v Mariboru odprla veliko trgovsko hišo Merkur, se je videz mestnega jedra povsem spremenil. Sredi industrijskega mesta je zasijala nova moderna blagovnica z velikimi izložbami, tekočimi stopnicami in samopostrežnim načinom izbire blaga. In čeprav trgovine ni več, je med mnogimi Mariborčani še vedno slišati: »Dobimo se pri Merkurju.«

Jeklotehna, Kovinotehna, Metalka, Merkur … so bili nekoč štirje največji slovenski veletrgovci. Njihovi poslovni partnerji, dobavitelji in kupci so bila vsa večja jugoslovanska podjetja, z veleblagovnicami, v katerih si dobil vse, od plenic do strojev, pa so oskrbovali domače prebivalstvo. Razen Merkurja nobenega od teh podjetij ni več.

Leta 2017 so v Pokrajinskem arhivu Maribor izdali zbornik z naslovom Jeklotehna – 70 let po ustanovitvi in pripravili spominsko razstavo. Avtorica zbornika je Nina Gostenčnik, nastal pa je na podlagi arhivskega gradiva iz obdobja od leta 1948 do 2004 in vključuje tudi obsežen slikovni material, ki ga je ob stečaju tovarne prevzel arhiv. Tudi Jeklotehno so pokopali izguba jugoslovanskega trga, propad velikih mariborskih podjetij in padec kupne moči ljudi v severovzhodni Sloveniji. Trgovinam je zanko okoli vratu zategnila še denacionalizacija, saj so bile njihove trgovine praviloma v stavbah, ki so bile vrnjene lastnikom. Tako so propadle slovite železnine, kjer so poleg tehničnega blaga ponujali še opremo za dom in široko potrošnjo. Mnogi starejši se najbolj spomnijo značilnega vonja teh trgovin, oddajala so ga s posebnim »šmirom« premazana črna tla, v trgovinah pa so stregli prijazni prodajalci in prodajalke, ki so bili tudi tehnično dobro poučeni.

Od zasebne trgovine do veleprodaje

Jože Čelan

Jeklotehna Maribor je imela močno razvejano dejavnost. Ta je obsegala veleprodajo s predstavništvi po nekdanji Jugoslaviji in v tujini ter prodajo na drobno s številnimi trgovinami v centru Maribora, Slovenski Bistrici, Murski Soboti … Podjetje se je uveljavilo kot oskrbovalec industrije, gradbeništva in obrti v Podravju, Pomurju in na Koroškem z domačo in uvoženo opremo ter tehničnim reprodukcijskim materialom. Za najuspešnejše poslovno leto z največjim dohodkom štejejo leto 1986.

Uradno ime Jeklotehna je podjetje dobilo leta 1954, formalno pa se za njegovo ustanovitev šteje leto 1947, ko je bilo ustanovljeno podjetje Industrijski servis Maribor. Vendar zgodovina podjetja sega v leto 1920, ko sta mariborska trgovca Ferdo Pinter in Rado Lenard ustanovila podjetje Pinter & Lenard, Maribor, ki se je ukvarjalo s trgovanjem z železnino na drobno in debelo. Sedež podjetja je bil na nekdanji Aleksandrovi cesti 32–34 (današnji Partizanski cesti), leta 1940 je bilo v podjetju 52 zaposlenih. Ob okupaciji Maribora so Nemci podjetje zaplenili, Pintar je vojno preživel v taboriščih Dachau in Mauthausen, Lenardu je uspelo umakniti se v Ljubljano, kjer je imel manjšo trgovino, in kot navajajo viri, je med vojno skrbel še za prijateljevo družino. Po koncu vojne sta solastnika razrušeno trgovino in skladišče obnovila, a žal sta jo leta 1947 z nacionalizacijo izgubila. Sta pa oba ostala zaposlena v podjetju vse do upokojitve.

Prvi direktor državnega podjetja je postal Franjo Lednik, ki je bil prej trgovski pomočnik. V naslednjih letih so se v podjetju dogajale številne organizacijske spremembe, priključevali so različna manjša podjetja, število zaposlenih je raslo, razširjali so dejavnost, odpirali podružnice po vsej Jugoslaviji. Skoraj 2000 ljudi je svoj kruh služilo z delom v mnogih trgovinah, v Avtohiši, Trgovski hiši Merkur, v skladiščih v mestu in Bohovi. Podjetje je leta 1980 na Belokranjski ulici odprlo prvo avtohišo v Mariboru, leto dni kasneje so na Bohovi postavili sodoben blagovno-distribucijski objekt. Mnoge stavbe živijo še danes, vendar z novimi vsebinami in drugimi ljudmi.

60 let po ustanovitvi je bilo podjetje v stečaju prodano podjetju Rating, d. o. o., Ljubljana. Skušali so ga reševati s prenosom premoženja in ustanavljanjem novih podjetij, a neuspešno. Zaradi velike brezposelnosti v mariborskem bazenu in posledično nizke kupne moči prebivalstva so že v začetku leta 1998 začeli zapirati trgovine in prodajne centre. Stečajni postopek je bil dokončno zaključen leta 2004.

Posli utrjevali vezi med ljudmi

Jože Čelan s Pragerskega je v Jeklotehni preživel 16 let kot vodja komerciale sektorja 2, kot se je uradno imenovalo njegovo delovno mesto, v praksi je to pomenilo vodjo veleprodaje. Pred tem je bil dolga leta zaposlen v podjetju Metalna, ki je bilo močan Jekotehnin poslovni partner. Glavnina njihove prodaje (in nakupa) je bila investicijska oprema, ležaji, brusni material in vijačno blago. Mišljeno je seveda veliko robustno blago, žerjavi, viličarji, izdelki za velika podjetja in velike naložbe. Kot pravi, je bila Jeklotehna tedaj ugledno, veliko in zelo urejeno podjetje, ki je poslovno sodelovalo z največjimi jugoslovanskimi podjetji težke industrije – ti so bili tako njihovi dobavitelji kot kupci. S selitvijo na Bohovo, kjer so imeli poleg novih poslovnih prostorov tudi sodobna skladišča z lastnim železniškim tirom, se je tovarna zapisala med najuglednejša podjetja, ki se je v širšem prostoru ponašala tudi z odlično predstavniško službo.

Zaposleni v Prodajnem centru Bohova leta 1994

»V času svoje službe sem Jugoslavijo prepotoval zagotovo stokrat, poznal sem vsa večja podjetja, vedeli smo za vse večje naložbe po vsej takratni državi. Bili smo na vsakoletnem spomladanskem in jesenskem zagrebškem velesejmu, na sejmu tehnike v Beogradu, tam so se sklepali veliki posli. Na sejme smo prepeljali tudi velike gradbene stroje, viličarje, celo žerjave, v Metalni so jih na primer letno naredili sto, vse smo prodali. To je bil čas izjemnega investicijskega vala v Jugoslaviji, ko so bile potrebe po gradbenem materialu res velike, kupovali smo ga od vseh mogočih proizvajalcev, ga uvažali in dobavljali podjetjem, ki so na primer gradila Novi Beograd, ta mi je ostal najbolj v spominu.«

Ponosno pove, da je bila Jeklotehna na dvajsetmilijonskem jugoslovanskem trgu cenjeno podjetje. V pogovoru se sprehodiva po spominih na nekdanja gigantska podjetja s tisoči zaposlenimi, s katerimi je sodelovala: kragujevška Crvena zastava, KVIK Knin, največje jugoslovansko podjetje vijačnih izdelkov, podjetja Bratov Karić, vsa so žalostno propadla. V podjetju so skrbeli tako za svoje zaposlene kot za poslovne partnerje, vsaj enkrat letno so obiskali vse, oni so jim obiske vračali in na ta način so bili svojevrstni promotorji slovenskega turizma, svoje goste so popeljali tudi po Sloveniji. »Tako so se sklepali novi posli in utrjevale vezi med nami,« pripoveduje Čelan. In potem je začelo iti navzdol: izgubljali so trge, naročeno blago ni več prihajalo pravočasno, plačila so zamujala, opazovali so razpad skupne države in propad uglednih mariborskih podjetij. »Ljudje so bili zaskrbljeni, nemirni. Najprej so podjetje zapustili najboljši kadri, odhajali so v manjša zasebna podjetja, kupna moč v Mariboru in celotni severovzhodni Sloveniji je strmo padla, tudi promet v naših trgovinah se je zmanjšal, počasi je šlo navzdol.« A sam ima na podjetje le lepe spomine. Na sodelavce, prijateljsko in delovno vzdušje v podjetju, kjer so bile plače dobre, ljudje so se med seboj razumeli, pripadnost podjetju je bila samoumevna. Nekaj časa po upokojitvi so se nekdanji sodelavci še dobivali, potem so šli vsak svojo pot.

Opravičilo

V oktobrski Vzajemnosti sem v prispevku Almira – pojem kakovostnega pletenja zaposlene napačno predstavila kot tkalke in tkalce. Almira je bila tovarna pletenin, stroji, ki so jih uporabljali, so bili pletilni stroji, zaposleni pa seveda pletilje in pletilci. Za neljubo napako in površnost se bralcem in nekdanjim zaposlenim v Almiri opravičujem. Jožica Hribar 

Besedilo in fotografija: Jožica Hribar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media