Z osebno rastjo do poslovnih uspehov

Zgodbe | nov. '20

Družina Štifter (z leve): Anita in Rok, oče Janko in mama Sonja, Žiga, Tina, Nejc in Jaka

Zgodbo Janka in Sonje Štifter o družinski oljarni z Vira pri Domžalah sta njuna sinova Jaka in Rok nadgradila s kremami in olji za nego telesa. In kako se je začela njihova poslovna pot? Odgovor ni kratek, saj sta Janko in Sonja kar odstirala zgodbe, med katerimi pa – presenetljivo – nobena ni bila povezana z oljarstvom; vse pa so povezane z usvajanjem novih znanj, občutkom za potrebe, ki jih narekujejo čas in ljudje, z inovacijami in tudi poslovno žilico, ki je v tej družini doma že mnogo rodov.

Kot pripoveduje sogovornik, so bili njihovi predniki po mamini strani več kot 300 let znani trgovci z Dolenjske ceste v Ljubljani. »Tudi moja mama je bila trgovka. So pa iz te rodbine tudi ena prvih slovenskih zdravnic in kar nekaj znanstvenikov. Življenje na Koroškem, od koder izhaja moj oče, pa je bilo trdo in skromno, polno težkega dela, a obenem tesne povezanosti.«

Gospod Janko je končal gimnazijo, a čeprav se je rad in dobro učil, se je kmalu po maturi odločil, da odpre majhen gostinski lokal: »V tistem obdobju se je začela širiti zasebna iniciativa in vedel sem, da lahko ponudim nekaj dobrega.« Dobro mu je šlo, toda po sedmih letih se je število »kafetičev« precej povečalo, to pa je bil znak, da je čas za nekaj novega. Takrat je odprl rent-a-car z osebnimi avtomobili in avtodomi. Imel je kar 45 vozil in vsa so šla dobro v promet. Dokler niso posojila postajala dostopnejša in dokler ni prišla v naše kraje možnost lizinga. Pravočasno je »izstopil« iz te dejavnosti in si vzel nekaj časa premora.

Psihoterapija in sreča, ki nas išče

Sreča, ki nas išče je naslov knjige, ki jo je napisal sogovornik. Prepričan je, da sreča išče vsakogar od nas in da je ta predvsem v harmoničnih odnosih in delu, ki nas izpolnjuje. Vedno so ga zanimali odnosi, dinamika le-teh, prebiral je knjige o psihologiji. Zato ni prav nič čudnega, da se je odločil za študij psihoterapije pri patru Gosteničniku. Ponosen je, da je skozi proces ozdravitve uspešno pripeljal 250 nekdanjih zasvojencev. Kot uči relacijska družinska terapija, s katero se je ukvarjal deset let, človek potrebuje vsaj dve korenini, ki mu dajeta oporo, da lahko izide iz stisk. Če teh korenin nima (socialno in družinsko na primer), tudi motivacije ni, zato so možnosti za dober izhod iz težav majhne. Za vsakega, ki se je rešil, je vesel, in ko jih je kasneje srečeval, je zadovoljen ugotavljal: »Nekoč so bili bolni, mešana družba bivših alkoholikov, igralcev na srečo, narkomanov ..., danes so skupnost radostnih ljudi. Nekoč so bili na robu, danes niso več izpostavljeni tej nevarnosti.« To je opisal tudi v eni od svojih knjig. Govori o moči družine in nujni osebni rasti vsakega člana posebej; to je poudarjeno tudi v poglavju, ki ga je posvetil očetu: »Živel je z veseljem; verjetno tudi zato, ker je živel za družino. Tako življenje je bolj polno. Zato je bilo tudi tik pred koncem v njem več življenja, kot je v marsikaterem mladem naveličanem človeku ...« In ta sporočila polnega in ustvarjalnega življenja Janko predaja naprej svojima sinovoma in vnukoma. Psihoterapija je zajela velik del njegovega življenja; v tem obdobju je napisal več knjig.

Družina in težka preizkušnja

Skupaj z bratom je otroštvo preživljal v umirjeni delavski družini. Njuna starša sta bila že starejša, zelo skrbna in varčna, hkrati pa odprta za novosti. Že leta 1968 so kupili televizor in Janko se spominja, da so najprej gledali prenos svetovnega prvenstva v košarki, ki je bilo takrat v Ljubljani. Kmalu so imeli tudi avtomobil – fička, seveda.

Od mladega je bil aktiven športnik in še vedno redno hodi v hribe, srce pa mu najhitreje bije za hokej, ki ga še vedno redno trenira. V povezavi s hokejem je spoznal tudi svojo ženo. »Po treningu smo šli na pijačo in tam je stregla Sonja. Pritegnila je mojo pozornost. Da bi ji dal vedeti, kako zelo mi je všeč, sem ji podaril lep svinčnik, ker nisem imel ničesar drugega pri sebi.« Sonjo, ki izhaja iz okolice Ormoža, so Jankovi starši zelo lepo sprejeli; še zlasti z mamo sta se zelo navezali. Janka je z veseljem sprejel Sonjin oče, z njeno mamo pa sta imela vljuden, a bolj površinski odnos. »Imela je težko otroštvo, saj je živela pri rejnikih, in morda si ni upala ali pa niti ni bila sposobna izraziti svojih čustev. Je bila pa zelo dobra babica najinima sinovoma.«

V srečno, skoraj idilično življenje je posegla bolezen, kajti Sonja je zbolela za rakom na dojki. Janko pravi, da se že skoraj 20 let bojujeta s to boleznijo, ki se je razširila še na pljuča: »Ni lahko, toda vedno nekako zvoziva ...« Doda, da zaupata uradni medicini, povrhu pa stavita še na naravo. Moči, ki jih je Janko prej delil kot psihoterapevt, potrebuje za svojo družino, tudi zato se je obrnil v to novo smer. Začel se je izobraževati na področju botanike, spoznaval moč semen, čajev, olj ... S Sonjo sta obnovila kmetijo in domačijo njenih staršev blizu Ormoža in tako polovico tedna preživita tam, drugo polovico pa doma na Viru. Najprej je » zaslovel« z butičnimi hladno stisnjenimi olji, med katerimi so tudi »kralj med olji« – olje črne kumine, olje grozdnih pečk in še marsikatero. Potem je nastal njegov paradni izdelek Top 3 – mešanica mletih semen pegastega badlja, ki čisti jetra, grškega sena, ki čisti sluz, in posušenih stiskancev jagod aronije, ki čisti in bogati kri. Velika žlica zjutraj in zvečer, zmešana v jogurtu ali kefirju, krepi telo in utiša lakoto.

Kozmetika iz najboljših olj

Sinova sta z očetom hodila po sejmih, kjer je prodajal svoje izdelke, in mimogrede sprejemala njegovo znanje in pridobila precej izkušenj. Oboje je mlajši sin Rok, študent ekonomije, želel še nadgraditi in tako konkurirati na razpisu za startup podjetje, ki ga je objavila njegova fakulteta. Skupaj z Anito, ki je njegovo dekle in kolegica hkrati, sta prišla do zamisli o kozmetiki za telo: »Ideja se je porodila na morju, ko sva na plaži prebirala, kaj vse vsebujejo preparati za sončenje in nego kože. Povsod so bila olja, ta pa pri nas doma že imamo, sem si rekel, in to najboljša, hladno stisnjena, butična ...« pripoveduje Rok. V univerzitetnem inkubatorju so njuno idejo podprli, jima omogočili mentorja in široko strokovno svetovanje, ju usmerjali in pomagali, kjer se je dalo, da bi ideja zaživela v najboljši luči. Že v prvem letu sta razvila pet različnih izdelkov. Uspeh njunih izdelkov Rokko Shine Brown je bil nad vsemi pričakovanji. Vključil se je še brat Jaka in danes imata že utečeno proizvodnjo.

Starejši sin Jaka in njegova žena Tina, ki imata dva sinova Nejca in Žigo, sta že pred tem imela svoje podjetje, ki je skrbelo za organizacijo proizvodnje in prodaje nekaterih izdelkov za zdravje, ki so plod Jankovih inovacij. Njegov raziskovalni duh se je rad lotil iskanja rešitev za lajšanje bolečin, intenzivnejše sproščanje itd. Ko je prišel do rezultata (na primer magnetna blazina), je to delo prepustil sinu in snahi, sam pa se je še naprej posvečal oljem in semenom. Izdelke Oljarne Rafael, kot se imenuje njegovo podjetje, za zdaj prodajata le dve specializirani trgovini; največ je spletne prodaje in prodaje na sejmih. »Na sejmih lahko neposredno komuniciram s kupci, jim pojasnim pozitivne vplive, opozorim na določene specifičnosti itd. Pozitivna plat pa je tudi ta, da se mi ni treba boriti s finančno nedisciplino in nenehno prositi za svoj denar.«

Janko bo kmalu upokojen, Sonja pa je že, zato ima malce več časa, da tako kot nekoč njena tašča pogosto skuha kosilo za vso družino – osem jih je že za mizo; skupna kosila so poseben, skoraj svečan obred. Janko pa upa, da bo do upokojitve našel nekoga, ki bi prevzel njegovo delo: »Jaz ostajam na manjših butičnih serijah, ki jih lahko sam nadziram in tudi sam prodajam. Moja sinova, ki vodita uspešno proizvodnjo, ki se bo zagotovo še širila, saj nenehno razvijata nove izdelke, za tako delo, kot je moje, nimata časa. Moj ritem se umirja, dopoldne delam, okoli poldneva si vzamem čas za počitek in branje, dvakrat na teden grem na trening hokeja v Ljubljano, preostali čas preživljava z ženo skupaj, če se le da, veliko v naravi. Ko bom svoje podjetje predal v varne in odgovorne roke, pa bo moj dan še bolj poln vsebin, ki razveseljujejo srce, lepšajo odnose in dajejo življenju pravo vrednost,« pravi Janko Štifter.

Lidija Jež, fotografija: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media