Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | nov. '20

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SLUŽNOST ALI PRIPOSESTVOVANJE POTI?

Bralka je skupaj z možem pred desetletji kupila hišo v nizu hiš. Mimo vodi cesta tako, da prečka parcele, ki so v lasti lastnikov hiš. Ker je na vsaki strani niza hiš javna cesta, je bil običaj, da so lastniki prve polovice hiš vozili iz ene ulice, lastniki druge polovice hiš pa iz druge ulice. Nihče ni ceste uporabljal na način, da bi vstopal iz ene ulice in izstopal v drugo ulico. Po smrti moža in prodaji sosednjih hiš se sosedje ne ozirajo več na ta nenapisani dogovor in vozijo v obe smeri, navadno kar krožno, iz ene ulice noter in nato ven v drugo ulico. Našo bralko to zelo moti.

Cesta, ki ni javna cesta, pač pa je dostop do posameznih hiš, ima drugačna pravila, kot bi veljala za javno cesto. Uporabljati jo smejo le lastniki hiš, do katerih vodi ta dovoz, njihovi obiskovalci ter morebitni dostavljavci ali delavci. Vsem drugim pa uporaba dovoza praviloma ni dovoljena in jo lahko lastniki zemljišč, po katerih poteka dovoz, tudi prepovedo.

Pravno gledano, bi bilo dobro, če bi bile pravice posameznih lastnikov hiš jasno določene. Prvi način je, da bi bili lastniki hiš hkrati tudi solastniki zemljišča pod cesto, druga možnost pa je, da bi na delih zemljišč, po katerih poteka cesta in ki pripadajo posameznemu lastniku, imeli lastniki drugih hiš vpisano služnostno pravico. V praksi je to redko, čeprav je v takšnem primeru najbolj jasno, katere pravice in dolžnosti ima posamezni lastnik oziroma uporabnik ceste.

Kadar zadeva ni pravno urejena, pač pa je situacija takšna, kot jo opisuje bralka, je zadeva bolj pravno nedorečena. Velja namreč pravilo, da tisti, ki dejansko izvaja služnost poti, se pravi, če nekdo uporablja dovoz v dobri veri več kot deset let, s tem tudi priposestvuje stvarno služnost poti. Pojem, da uporablja dovoz v dobri veri, pomeni, da je prepričan, da sme uporabljati ta dovoz kot dostop do svoje hiše. Če bi mu lastnik posameznega dela dovoza to prepovedoval, potem upravičenec ne bi bil v dobri veri in ne bi pridobil pravice do služnosti poti. Če pa bi uporabnik poti sicer vedel, da za uporabo dovoza nima lastnikovega dovoljenja, vendar pa lastnik hkrati temu ne bi jasno nasprotoval, pa bi uporabnik poti pridobil služnost po preteku dvajsetih let uporabe. Potem ko priposestvovalni roki potečejo, lastnik zemljišča ne more več prepovedati izvajanja služnosti ali se temu načinu uporabe svoje nepremičnine upreti. Lastnik ima namreč pri dobrovernem uporabniku deset let časa, da tega uporabnika opozori na to, da je njegovo prepričanje, da sme uporabljati pot, napačna in mu prepove uporabo. Pri nedobrovernem uporabniku pa ima dvajset let časa, da uporabniku prepove uporabo poti. Če te roke zamudi, se šteje, da se je z uporabo molče strinjal, zato uporabnik pridobi služnost.

Dejstvo, da je med lastniki hiš obstajal nenapisani dogovor o uporabi ceste in se je takšen prometni režim izvajal več desetletij, pomeni, da je s tem nastala služnost poti tako, kot se je izvajala, torej dostop za eno polovico hiš v nizu iz ene ulice in za drugo polovico hiš v nizu iz druge ulice.

Odgovor na vprašaje, ali je dopustno, da posamezni sosedi uporabljajo dostop na drugačen način, pa je odvisen od tega, kako dolgo to počnejo in ali je bralka sosedom jasno povedala, da takšni uporabi nasprotuje. Če jim je to povedala in še ni minilo dvajset let od začetka tovrstne uporabe, potem ti sosedi niso pridobili služnostne pravice. Če pa jim ni jasno povedala, da takšni uporabi dostopa nasprotuje, ali jim je povedala potem, ko je že minilo dvajset let od začetka tovrstne uporabe poti, pa je prišlo do priposestvovanja služnosti.

Če služnost (še) ni nastala, ima bralka možnost, da sosedom prepove uporabo tistega dela ceste, ki poteka po njenem zemljišču. Ne more pa prepovedati uporabe drugih delov ceste, ki so na zemljiščih in so v lasti drugih sosedov. Vsak lastnik namreč lahko le sam zase in le za svoje zemljišče ali dovoli uporabo ali jo prepove.

Če prepoved ne bo učinkovala, ima bralka možnost, da vloži tožbo zoper sosede, ki uporabljajo dostop v nasprotju z nenapisanim dogovorom, in s tožbo zahteva, da jim sodišče prepove uporabo dela poti na njenem zemljišču. Seveda pa se lahko zgodi, da bodo sosedje bralki prepovedali uporabo delov poti, ki so na njihovih zemljiščih. V takšnem primeru bo pomembno, kako dolgo in na kakšen način bralka uporablja dostop čez zemljišča, ki so v lasti sosedov. Tudi zanjo velja namreč enako pravilo, da sme uporabljati pot čez sosedna zemljišča le, če je to priposestvovala. Če je torej v dobri veri uporabljala dostop deset let ali pa dvajset let ali ga je morda tudi ona uporabljala v nasprotju z nenapisanim dogovorom.

Bolje bi bilo, če bi služnost nastala s pogodbo, kjer bi bilo jasno določeno, kdo in na kakšen način lahko uporablja dostop. Ker pa je veljal le nenapisani dogovor o uporabi dostopa, je ključno, kako dolgo je kdo uporabljal pot in na kakšen način in ali je posamezni lastnik posameznega zemljišča, čez katerega poteka pot, tej uporabi nasprotoval ali ne. Če je nasprotoval, potem služnost ni nastala, če ni nasprotoval, pa je služnost lahko nastala, če je uporabnik na določeni način pot uporabljal dovolj dolgo in brez nasprotovanja lastnika posameznega zemljišča.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 10. in 17. novembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media