Kraj, kjer se družijo Ljubljančani in obiskovalci

Prosti čas | nov. '20

Novi magistrat, z raziskave Plečnikovi neuresničeni projekt za Ljubljano (© Nejc Bernik, ZRC) SAZU

Osrednja ljubljanska tržnica je v zavesti prebivalcev kraj nakupa svežih živil, zanimivih (kulinaričnih) prireditev in sobotnih srečanj s prijatelji. Seveda ko zdravstvene razmere to dopuščajo. Obdana je s kuliso lepih pročelij starih meščanskih hiš in Plečnikovih arkad, kar daje občutek prijetne domačnosti.

Pogačarjev trg: kjer so nekoč stali Napoleonovi konji

Prostor današnje osrednje ljubljanske tržnice je že od srednjega veka predstavljal središče dogajanj v mestu. Prebivalci so se tu, med reko in vznožjem grajskega hriba, zbirali in trgovali v senci glavnih mestnih sakralnih objektov. Bližnji most – današnje Tromostovje – je bil vez s podeželjem in naraščajočim predmestjem zunaj mestnih vrat.

Konec 19. stoletja so večino živil prodajali na trgu pred današnjo mestno hišo. S prihodom tramvajske proge, ki so jo speljali ob njej, pa so leta 1901 osrednji trg z živili delno premestili na bližnji Pogačarjev trg.

Ta je dobil ime po ljubljanskem škofu dr. Janezu Zlatoustu Pogačarju (1811–1884), ki je dal podreti konjušnico in gospodarsko poslopje, ki sta stala na tem prostoru za stolnico. Konjušnico si je postavila Napoleonova vojska, ki je med leti od 1809 do 1813 zasedla mesto.

Vodnikov trg: kopališče in pokopališče

Na Pogačarjevem trgu pogosto potekajo različne prireditve.

 Zaradi nagle rasti števila prebivalstva in preobremenjenosti Pogačarjevega trga ter drugih manjših tržnih lokacij, razpršenih po starem delu mesta, so leta 1903 prostor za stojnice uredili še na bližnjem trgu. Na prostoru današnjega Vodnikovega trga je od 13. stoletja stala frančiškanska cerkev s samostanom in samostansko knjižnico. Ko je lesena stavba cerkve iz leta 1233 pogorela, so leta 1412 zgradili novo. Pred cerkvijo je bilo pokopališče, namenjeno predvsem pokopavanju plemičev. Med stolnico in pokopališčem je v 15. stoletju stalo tudi mestno kopališče.

Leta 1786 so cerkev podrli, pokopališče pa premestili na prostor današnjega Gospodarskega razstavišča, od tam pa so ga leta 1906 selili na današnje osrednje ljubljansko pokopališče Žale.

V samostanu, ki je nekoč stal na današnjem Vodnikovem trgu, je bila nekaj časa bolnišnica, nato pa je bil leta 1789 preurejen v mestno šolo. Licej je nekaj časa vodil tudi Valentin Vodnik (1758–1819), prvi pomembnejši slovenski pesnik, narodni preroditelj, duhovnik, učitelj, jezikoslovec, novinar in urednik. V spomin so mu leta 1889 pred licejem postavili spomenik.

 Stavbo liceja je leta 1895 močno poškodoval potres, zato so jo leta 1905 podrli in prostor uredili v trg. Leta 1932 je arhitekt Jože Plečnik izdelal načrt za novo mestno hišo, ki naj bi stala na Vodnikovem trgu. Tedanja mestna uprava pa je bila mnenja, da mesarske tržnice na bližnjem nabrežju ne ustrezajo več higienskim predpisom, zato je prednost dala gradnji kompleksa Plečnikovih arkadnih tržnih prostorov, ki se raztezajo od Tromostovja do Zmajskega mostu. Gradnja se je začela avgusta 1940 in končala leta 1944. Prostor za pokrito tržnico je upravljavec tržnice dobil po drugi svetovni vojni v kletni etaži semenišča.

 Vlado Kadunec, fotografiji: Odprta kuhinja in Nejc Bernik, ZR SAZU


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media