Na zdravje!
Ali vas je kdaj strah? Koga ni? Otroci pogosto mislijo, da odraslih ni strah, ker jim prav oni dopovedujejo, da ima le velike oči, znotraj je votel, zunaj pa ga nič ni. Pa ni čisto tako. Strah je z nami do konca, le da se v nekaterih ljudeh bolj naseli kot v drugih. Spomladi nas je vse prestrašil novi koronavirus, ki se je v kratkem razširil po planetu in grozi celotnemu človeštvu, saj nekateri zaradi njega hudo zbolijo in celo umrejo. Po spomladanskem valu, ko se je tako rekoč čez noč ustavilo življenje in smo morali ostati doma, smo prvi šok dobro prenesli in poleti se nam je že zdelo, da bo virus izzvenel. Toda z jesenjo se je vrnil z vso močjo in ponovno smo morali zaustaviti javno življenje, da bi preprečili njegovo nevarno širjenje.
V primerjavi s pomladjo smo se novega načina življenja vseeno že malo navadili, smo previdnejši in ohranjamo razdaljo, ni pa lahko, saj vsi pogrešamo brezskrbna druženja in potovanja, predvsem pa dotike, objeme in normalen stisk rok. Vse, kar je bilo do nedavnega nekaj povsem vsakdanjega. Če nas je strah, da bomo umrli, potem nas mora biti strah vsak trenutek v življenju. Kajti na koncu življenja se vedno umre, pravi pisatelj Tone Partljič, ki v strahu vidi tudi dobro stran, saj nas opomni, da moramo biti kdaj tudi ponižni.
Pomagamo si lahko z dnevno rutino, da se redno gibljemo, beremo knjige in vzdržujemo stike s sorodniki in prijatelji po telefonu. Izogibajmo se bombastičnim novicam, potrudimo se za prijetno sobivanje z družino, partnerjem, hišnimi ljubljenčki. Tako dajemo moč sebi in drugim. Ne pozabimo na smeh in poskrbimo za obrede.
Bliža se martinovo, ki postaja slovenski ljudski praznik. Letos ga bomo praznovali drugače. Morda pa je že čas, da se za jesenske darove zahvalimo v krogu domačih, ki so z nami v dobrem in slabem.
In ne pozabite nazdraviti na zdravje in ostanite optimistični!
