Kultura

Prosti čas | dec. '20

GLEDALIŠČE

Sto let Šentjakobskega gledališča

Foto: Arhiv ŠC

Ljubitelji Talije, grške muze gledališča, člani Gospodarskega naprednega društva so 12. decembra 1920 ustanovili Šentjakobsko gledališče. Njihova prva dvorana je bila na Florijanovi ulici v Ljubljani in tam so naslednje leto uprizorili dramo švedskega dramatika Johana Augusta Strindberga Pelikan. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom, kjer domujejo še zdaj. V dolgih letih delovanja je občinstvo vzljubilo hišne igralske zvezde, gledališče je bilo odskočna deska za marsikatero znano igralsko ime, med drugim Staneta Severja, Elviro Kraljevo, Natašo Barbaro Gračner, Jurija Zrneca in številne druge. Predstave z amaterskimi igralci radi ustvarjajo priznani režiserji, kot so Gojmir Lešnjak - Gojc, Primož Ekart, Diego de Brea in mnogi drugi. Šentjakobsko gledališče, ki je eno najstarejših ljubiteljskih repertoarnih gledališč v Evropi, je odslej tudi uradno zapisano v register nesnovne kulturne dediščine, kar je veliko priznanje za vse, ki so skozi zgodovino in zdaj s srcem ustvarjali v njem. Oder in dvorano, ki si ju delijo z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, že več mesecev prenavljajo in izkazalo se je, da so imeli gradbeniki veliko nenadejanega dodatnega dela, saj je bila stavba zgrajena že leta 1899. Obnova je stala dva milijona evrov in pomeni največjo naložbo Mestne občine Ljubljana v kulturo. Vsi se veselijo dneva, ko bodo lahko spet stopili na oder. Častitljivo obletnico pa bodo zaznamovali tudi s sodobno postavitvijo Pelikana v režiji Mareta Bulca.

 

Gledališča na spletu

Že iz prvega koronskega vala je znano, da so se gledališča potrudila in svoje predstave prenesla na spletne strani, kjer jih lahko spremljate. Zelo zanimivo je, kako so se povezale primorske gledališke hiše Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče, ki so ustvarile projekt Koprodukcije primorskih gledališč. Ob nedeljah si lahko na spletu ogledate skupne uprizoritve, odmevne predstave, ki so navdušile tudi zunaj meja Slovenije, so zapisali v tržaškem gledališču. Spremljati jih je mogoče na Facebookovem profilu, ogled pa je brezplačen. V tem mesecu bodo ponudbo dopolnili s predstavami za otroke. 

RAZSTAVE

400 let jeklarstva na Ravnah na Koroškem

Foto: Nuša Plazovnik

V štauhariji nekdanje železarne na Ravnah na Koroškem nastaja nova stalna razstava Sijaj jekla – 400 let jeklarstva v Mežiški dolini, ki jo pripravljata Koroški pokrajinski muzej in Muzej Ravne na Koroškem. Prikazala bo začetke, pomembne dosežke jeklarstva na tem območju ter tudi tehnične inovacije in raziskovalne dosežke jeklarskih podjetij, torej vse, kar je včasih zaznamovalo te kraje, njihove izdelke in znanje pa poneslo daleč v svet. Na ravenski pošti je že na voljo priložnostni žig, odprtje razstave pa je zaradi znanih razlogov prestavljeno v prihodnost. Na fotografiji je najsodobnejša naprava za proizvodnjo najkakovostnejših jekel v podjetju SIJ Metal Ravne. Vsako leto razvijejo približno 100 novih izdelkov in v proizvodnji izdelajo šest do deset novih kakovostnih jekel.

 

Čakalnica v Moderni galeriji

Poljski slikar Andrzej Wroblewski, eden vodilnih predstavnikov povojne srednje in vzhodnoevropske umetnosti, je bil tudi umetnostni zgodovinar in kritik ter asistent na oddelku za slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Krakovu. Leta 1956 je prepotoval dele Jugoslavije in njegova prva mednarodna razstava je posvečena (tudi) temu potovanju. Na ogled ponuja več kot 120 njegovih del, ki so nastala v času od 1955 do 1957. Razstava sloni na šestih temah: rekonstrukciji potovanja z umetninami, ki se sklicujejo na navdih iz jugoslovanske umetnosti, umetnikovem vsakdanjem življenju in pojmu starševstva, osrednja tema razstave je čakanje – gre za znamenita dela, kot sta Čakalnica I in Čakalnica II, ki jih je razstavil na 3. razstavi Salona po Prostu v Judovskem gledališču v Varšavi leta 1956. Zadnji del razstave združuje 33 ohranjenih monotipij in prav to serijo nekateri razumejo kot njegovo umetniško oporoko.

 

Fellini v novih prostorih Slovenske kinoteke

Režiser z ženo ob podelitvi Oskarja za film Cesta Foto: Zgodovinski arhiv Luce, Rim

Velika prizadevnost vseh, ki delajo v Kinoteki, je uspela. Dobili so nove razstavne prostore. Še več, v Kinoteko so pripeljali gostujočo razstavo Stoletnica, Fellini v svetu, ki prinaša vpogled v življenje in delo velikega mojstra filmske umetnosti. Scenske in družinske fotografije, osebna pisma, filmski kostumi, njegove originalne risbe, intervjuji z njim in njegovimi sodelavci razkrivajo njegovo edinstveno osebnost in osupljivi fantazijski svet. Razstavljeno gradivo je prišlo iz številnih javnih in zasebnih arhivov. Med uglednimi kustosi razstave so tudi njegovi prijatelji in nečakinja Francesca Fabbri Fellini.

fotka: Režiser z ženo ob podelitvi oskarja za film Cesta

 

Roboti pri nas

Letos mineva 100 let od rojstva Isaaca Asimova, ki je v knjigi Jaz, robot postavil zakone robotike, pa tudi 100 let, odkar je češki pisatelj Karel Čapek prvi uporabil besedo robot v svoji drami R.U.R. Dr. Orest Jarh, dr. Barbara Juršič in Barbara Rezar Grilc so pripravili razstavo o prvih industrijskih robotih pri nas, ki je na ogled v razstavnih prostorih Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki. V muzeju pripravljajo bogat spremljevalni program, ki ga lahko spremljate tudi na njihovi spletni strani.

 

Lojze Logar. Pop! 1968–1980

Akademski slikar in grafik, dolgoletni profesor za grafiko, risanje in slikanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost Lojze Logar je bil eden najbolj zanimivih avtorjev iz začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je k nam prinesel t. i. pop art. Za pregledno razstavo njegovih del so moči združile štiri institucije iz krajev, kjer je živel: Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Galerija Murska Sobota, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, (Ljubljana) in Obalne galerije Piran. Razstava je nastala s tesnim sodelovanjem z njegovo ženo in sinom ter dolgoletnim prijateljem in zbirateljem Rudijem Ringbauerjem. Jedro razstave predstavljajo dela, nastala po obdobju pop arta, razstavljeni so temni gvaši, minimalistične Črne slike, Davidovi vrtovi, za katere je leta 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada. Kustosinja je Irma Brodnjak Firbas. Na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

 

Skulptura Korona Marijana Vodnika

Med obiskovalci razstave v galeriji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika je veličastna skulptura, izklesana iz slivovega lesa, vzbudila veliko zanimanja. Ustvaril jo je rezbarski mojster Marijan Vodnik, ob njej pa razstavil še 33 svojih del iz 28 vrst lesa. Vse rezbarije so iz enega kosa lesa, kar je njihova posebnost. Razstava na Vrhniki je bila v počastitev umetnikovega 80. rojstnega dne, zdaj pa si jo lahko ogledate na spletnih straneh časopisa Domžalec, kjer vas avtor vodi od skulpture do skulpture. Avtor videa je Miro Pivar. 

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media