Antidepresivi na vaši kuhinjski polici

Prosti čas | dec. '20

KJER JE VOLJA ...

 Časi niso rožnati, zato ne preseneča, da je tudi počutje mnogih ljudi vse bolj sivo. Pa bi lahko prižgali lučko in si pričarali bolj sončno razpoloženje? 

Zanimivo je, da temo v glavi najlažje odženemo, če ugasnemo luč in gremo pravočasno spat. Torej temo izganjamo s temo. Dokazali so namreč, da je depresija veliko pogostejša pri osebah, ki gredo spat po polnoči ali spijo manj kot pet ur. Torej namesto prehranskega dopolnila si najprej privoščite nekaj ur dodatnega spanca. Tako hkrati pripomoremo k boljši regeneraciji imunskega sistema in nočnemu čiščenju možganov, zato se naložba v spanec vedno dobro obnese.

Hrana, ki odžene sivino

Besedo antidepresiv pogosto povezujemo le z nečim, kar je v obliki tablet. Zato še pomislimo ne, da se odlični antidepresivi skrivajo kar v naši kuhinji. Pa ne na polici s čokoladami in kavo, če ste na te najprej pomislili.

Če slana še ni »skurila« zelenja na vrtu, se ozrite po melisi, ki je na mnogih vrtovih ponovno odgnala. Številne raziskave dokazujejo, da je v veliko pomoč pri anksioznosti, depresiji in motnjah spanja. Kar je ostalo od listov, preprosto poberite in pripravite čaj, nekaj listov namočite v vino, nekaj pa v alkohol, da si pripravite tinkturo za čas, ko svežih listov ne bo več. Hildegarda je zapisala, da melisa nosi v sebi moč 15 zdravilnih rastlin, hkrati pa je mila in predvsem varna.

Pred leti so v odprti raziskavi, ki je trajala 15 dni in v katero je bilo vključenih 20 prostovoljcev, preučevali učinek izvlečka iz melise. Udeleženci so bili pod stresom, trpeli so za motnjami spanja in blago do zmerno anksioznostjo. Zdravljenje z meliso je omogočilo izboljšanje simptomov – 95 odstotkov udeležencev raziskave se je odzvalo na zdravljenje, od katerih jih je kar 70 odstotkov doseglo popolno remisijo simptomov anksioznosti, 85 odstotkov nespečnosti in 70 odstotkov remisijo anksioznosti in nespečnosti (Cases J., 2011).

 Šentjanževka prinaša sonček 

Če ste v poletnih dneh nabrali svojo šentjanževko in iz nje naredili tinkturo, je to odličen adut, s katerim osvetlimo sive dni. Oljni macerat (šentjanževo olje) lahko zaužijemo ali eno žlico dodamo solati. Lahko si naredimo kopel, v katero vlijemo čaj, narejen iz suhe šentjanževke, ki smo mu dodali malo mleka.

V olju sicer ni toliko hiperforina kot v alkoholnem izvlečku, a deluje podobno. Šentjanževka pomirja, blaži strahove in deluje kot naravni antidepresiv. Morate pa upoštevati, da je ne smete uživati, če že uživate antidepresive ali hormonsko delujoča zdravila.

Sivka ni le za molje

Če vas te dni morijo skrbi in strahovi, si lahko pomagate tudi s posušenimi sivkinimi cvetovi, sivkinim čajem ali eteričnim oljem. Prijeten vonj in sestavine sivke pomagajo zajeziti izločanje stresnih hormonov, zato lažje zaspimo – kar veliko prispeva k boljšemu počutju.

Blazinico s sivkinimi cvetovi postavite pod blazino ali na robček nakapljajte nekaj kapljic eteričnega olja in ga imejte blizu postelje. Ni priporočljivo kapljati neposredno na blazino, ker se ne boste imeli kam umakniti, ko vam bo sivkinega vonja že preveč. Raje naj diši robček, plišasta igrača ali blazinica. Te lahko po potrebi približamo ali oddaljimo.

 Zlati par

Odličen naravni antidepresiv se skriva tudi v nitkah žafrana in kurkumi. Že barva teh začimbnic pove, da je v njih veliko sonca. Žafranove nitke (4 do 6 nitk po osebi) je najbolje čez noč namočiti v mleko, naslednji dan osladiti z medom in zaužiti. V spletni brskalnik vtipkajte »Sanja Lončar o začimbi žafran« in si oglejte, kako pravilno delamo pripravke z žafranom. Tudi o kurkumi smo posneli več prispevkov, ki vam bodo dali različne ideje, kako koristno uporabiti to začimbnico.

 Peljite depresijo na sprehod

Verjeli ali ne, resne raziskave dokazujejo, da je tudi gibanje odličen antidepresiv. Fizična aktivnost nas ne bo le zamotila – dejansko nas bo zdravila. Privoščite si več gibanja in tudi sami boste opazili, kako se bo razkadila megla v glavi.

Sanja Lončar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media