Slabe luči ogrožajo varnost

Prosti čas | dec. '20

Ne glede na izvedbo žarometov je zasenčen snop prekratek, da bi omogočal vidljivost za hitrosti nad 60 ali 70 km/h

Če je vidljivost iz avtomobila slaba, je to sitnost, ki po tiho cefra živce in tudi pelje v nevarnost. Praviloma brez potrebe, včasih je dovolj že čiščenje.

Poskrbite najprej, da so vse šipe stalno čiste. Dovolj je, da imate v avtomobilu papirnate brisače, s katerimi pred vožnjo zbrišete vsa okna – pa gumice brisalcev tudi, da z njih odstranite umazanijo. Ob tem preverite, ali so gumice še cele. Na vidljivost vpliva tudi umazanija z notranje strani stekel. Na oknih se sčasoma zaradi izdihanega zraka, vlage in umazanije v zraku ustvari komaj opazna plast, ki je kot rahla meglica. Suha krpa bo premalo, da to plast odstrani.

Kako pa je z lučmi?

Zelo bela (hladna) svetloba naj bi zagotavljala boljšo vidljivost kot rumenkasta (topla).

Čeprav se vam zdi, da je vse v najlepšem redu, na tehničnem pregledu prijazno prosite, naj se res posvetijo pregledu vašega avtomobila, ker vam varnost potnikov največ pomeni. Fantje bodo tudi izmerili svetlobni snop sprednjih luči, pogosto ga tudi ponastavijo, če so luči starega tipa. Kajti na sodobnejših lučeh se to počne s pomočjo računalnika … in je dražje.

Morda bodo na tehničnem pregledu izmerili slabo svetilnost. Luči sicer delajo, svetijo pa slabo, celo z manj kot polovično učinkovitostjo! Ali ste že sami opazili, da je snop žarometov nekam temačen, rumen, morda celo s sivo liso v sredini, tam, kjer naj bi bilo najbolj svetlo? Na starejših avtomobilih se to kar pogosto opazi. Krive so žarnice, ki se nekako osmodijo. Verjetno niso bile načrtovane, da svetijo tudi podnevi. Izrabljajo se. Po moji izkušnji se svetilnost – ne glede na ceno – halogenskih žarnic H7 prej kot v letu dni poslabša.

Ko so proizvajalci pocenili izdelavo avtomobila, so namesto stekel nad sprednjimi žarometi začeli vgrajevati plastiko. Na tej pa se z leti uporabe pojavijo raze in vzorčaste poškodbe. Zato postaja svetlobni snop razpršen. To je mogoče odpraviti pri specialistih, ki imajo materiale za poliranje plastičnih mas.

Zanimiv je bil test avtomobilskih žarometov, ki so ga opravili v ZDA pred tremi leti. Presenetljivo so ugotovili, da ima večina avtomobilov slabo učinkovite luči in da bi morali proizvajalci to popraviti. Ugotavljajo, da je svetlobni snop zasenčenih luči prekratek in da že pri hitrosti 60 ali 70 kilometrov na uro voznik ne bo pravočasno opazil neosvetljenega pešca ali predmeta na cesti – in mu ne bo uspelo ustaviti.

Osnova preživetja v prometu ...

… je varnostna razdalja. Mnogi vozniki si težko predstavljajo, kolikšna je potrebna dolžina. Ponekod je na naših avtocestah videti na vozišču zarisane oznake za pot, ki jo vozilo prevozi v eni in dveh sekundah. Razdalja »dveh sekund« je ravno pravšnja varnostna razdalja, da lahko priseben voznik opazi nevarnost, reagira in ustavi. Vrag je, da mnogi ljudje vozijo veliko preblizu. Na avtocestah po zaključenem prehitevanju prezgodaj in predvsem preostro zapeljejo pred vozilo, ki so ga prehitevali, in se mu prilepijo dobesedno na nos. To se tako NE dela. Pri hitrosti 120 kilometrov na uro in upoštevanju pravila dveh sekund bi bila ustrezna razdalja vsaj 70 metrov – ali štiri dolžine tovornjakov! Na krajevnih cestah, kjer se vozimo s hitrostjo 80 kilometrov na uro, bi bila primerna varnostna razdalja vsaj dve dolžini tovornjaka vlačilca.

Besedilo in fotografiji: Mitja Gustinčič


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media