Ko čustva ustavijo razumsko delovanje

Dobro počutje | feb. '21

Življenje z osebo, ki ima demenco, 2. del

Dokler se je hči oklepala mame, kot jo je poznala iz preteklosti, ni živela v sedanjosti. Z mislimi se je vračala nazaj, ko je bila mama še zdrava in polna energije. Dokler je bila usmerjena v preteklost, ni bilo pričakovati ustreznega in racionalnega odziva v sedanjosti.

Hčeri so čustva zameglila presojo in jo pahnila v delovanje iz obupa. Počutila se je kot neveden otrok. Vse je šlo narobe, ni se znala odzvati, počutila se je nemočno. Čutila je, da mamo izgublja. Ne fizično, saj je bila ves čas prisotna. Izgubljala je osebo, ki jo je cenila, imela rada. Izgubljala je prijetnega sogovornika, tolažnika in predvsem osebo, ki ji je bila vse življenje najbolj naklonjena. Občutek nemoči in izgubljanje drage osebe sta jo žalostila in obenem jezila. Zdaj mama ni več zmogla vračati čustev. Do hčerke je bila sumničava, včasih groba. Kadar je bil hčerin odziv na obtožbe jezen ali žalosten, si mama ni znala razložiti, zakaj. Vse to je hčerko bolelo. Čustveno prizadeta ni zmogla uporabiti znanja, da bi lahko mami ponudila profesionalno pomoč. Ob mami in njeni spremenjenosti je začutila jezo (nase, nanjo, na situacijo). V začetku bolezni je mamino obnašanje korigirala. Iz mame je skušala na vsak način izvabiti osebo, ki ji je bila znana. Brez racionalnega pogleda in dejstva, da mama tega ne razume. Opozarjala jo je na »napake«, ki jih je delala. Mamo bi rada vpeljala nazaj v stanje funkcionalnosti.

Pri maminih obtožbah je hčerka izgubljala energijo in moč. Veliko je jokala, čutila je, da izgublja bitko. Zaradi maminih izjav jo je bilo pogosto sram. Spraševala se je, kaj bodo rekli ljudje zaradi maminih neprimernih komentarjev. Mnoge neprespane noči so hčer izčrpavale in jo tlačile k tlom.

Minili so meseci in hči je postopno začela sprejemati mamino spremenjeno funkcioniranje in njeno bolezen. Njene »spodrsljaje« je zdaj obrnila na šalo in obe sta se smejali. Tako je tudi ponovno vzpostavila boljše razpoloženje in odnos med njima. Ni se več trudila, da bi jo v pogovoru popravljala in silila, da se nečesa spomni. Popolnoma je opustila popravljanje njenih izjav. Sprejela je, da se mama spreminja in ne bo nikoli več takšna kot prej. Tudi z ljudmi, ki so slišali mamine komentarje, se ni več ukvarjala.

Za mamo je uredila bivalno okolje, ki je bilo varno in funkcionalno. Mama je v takšnem okolju lahko sama skuhala kavo ali čaj. Vse bolj sta se povezovali in se družili.

Sprejemanje mame skupaj z demenco je pripeljalo hčerko do razmišljanja o pomoči. Ker je sprejela spremenjeno stanje svoje mame, je zmogla tudi sprejeti, da sama ni kos nalogi. Prosila je za pomoč na centru za socialno delo.

Toplejši in zaupljiv odnos

Potrebno je bilo veliko časa in energije, da sta hči in mama dosegli napredek v njunem odnosu. Zaupljiv odnos med njima je nastajal z vsakodnevnim druženjem, s skrbjo in sprejemanjem spreminjanja. Njun odnos je postajal toplejši in pristnejši. Mama ji je ponovno zaupala, tako da je poslušala njena navodila in jih zmogla upoštevati.

Dosegli sta primerno orientacijo v bivalnih prostorih. Hči je polepila omare z napisi, da se je mama lažje znašla. V stanovanju je pustila samo najpomembnejše stvari. Odstranila je plastične posode zaradi nevarnosti, da bi jih mama postavila na plin. Odstranila je nepotrebne in okrasne predmete in določila mesto vsakemu predmetu. Tako je mami olajšala orientiranost, ker so jo predmeti vedno čakali na istem mestu, jih je lažje našla. Z napisi in vzdrževanjem rutin je bilo življenje lažje.

Na področju osebne higiene je mama dosegla dnevno rutino. Ni je bilo več treba siliti k ohranjanju higiene. Dovolj je bilo, da jo je hči spomnila. Relativno samostojno je opravila jutranjo higieno. Velik napredek se je kazal tudi v tem, da je mama dovolila hčeri nadziranje in korigiranje njenih aktivnosti. Ne nazadnje je njun odnos zacvetel tudi zaradi pomoči oskrbovalk. Te so prihajale vsak dan in hči se je lahko malce oddahnila in ponovno zaživela svoje življenje. K mami je prihajala bolj spočita in umirjena.

Jana Pilpach, delovna terapevtka, fotografija: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media