Zgodbe narave in prednikov

Prosti čas | feb. '21

Rak v Zelških jamah: dvoje "očes" kakor da razodevata zgodbo narave.

Z avtomobilom lahko do njega pridemo iz treh smeri: Unca, Postojne in Podskrajnika. Z železniške postaje na Rakeku pa je do Rakovega Škocjana ura zmerne hoje po ravnem, a po divje zakraselem svetu, ki je krajinski park. Naravoslovna učna pot po tem parku ima 16 vsebinskih točk. Začne se pri Malem naravnem mostu, sklene pa pri razvalinah cerkvice sv. Kancijana pri Velikem naravnem mostu. Pot je dolga 4,5 km in traja okoli poldruge ure.

Nihče tu sprva ne bi pričakoval toliko divjih vrtač, udorov, škrapelj in brezen. Le gozd zakriva podobo brezvodnega sveta; potem pa pridemo na rob velikanske udorine, pod katero se enemu prikaže pekel, drugemu raj na zemlji: na dnu pa se skozi zmrzli zimski svet in skalne udorine vije samo na videz lena reka Rak. Ta ni pomrzla, ima svojo podzemno temperaturo sedem stopinj. Vse je na oko mehko in ostro, blago in divje, kot se za zimski kras v svoji najlepši podobi spodobi. Dva kilometra in pol dolga dolina je pravzaprav udrt velikanski podzemeljski rov, po katerem je nekoč tekla ponikalnica: to je le en del od sedmih delov reke s sedmerimi imeni, od katerih zadnje je Ljubljanica. V izviru Raka pridejo na dan vode Cerkniškega jezera, tiste, ki poniknejo v sistemu Velike Karlovice na skrajnem zahodu Cerkniškega polja, od koder ste prišli, če ste v Rakov Škocjan prišli z vzhoda. Ime ima voda po rakih jelševcih, ki so jo vse do račje kuge v dvajsetih letih 20. stoletja obilo naseljevali; zdaj jih naravovarstveniki poskušajo ponovno naseljevati, vendar onesnažene vode iz Cerknice živalcam nič kaj ne prijajo. No, Rak ima tudi obilo lastnih čistih, prečistih izvirov: z leve ga izpod pogorja Javornikov napajajo kraški studenci z lepimi imeni, kot so Prunkovec, Kotel in Očesa.

Muzej reke sedmerih imen

Strop nekdanjega oboka se ni povsod zrušil. Na zahodu je ostal Veliki naravni most, debela zemeljska pregrada, ki se še ne misli udreti. Kako bi sicer prek sebe prenašal vsakršen motorni promet, tudi vaš avtomobil. Na vzhodu pa se boči Mali naravni most, visok 42 metrov. Ob njem ter ob bližnjih Zelških jamah, kjer izvira Rak, se začenja Naravoslovna učna pot, ki zaokroži vso dolino, do Rakovih ponorov na zahodu. V Rakovem Škocjanu – Škocjan pride od sv. Kancijana, ki ima tu svojo prastaro razvaljeno cerkvico – stopimo skozi tesna, a odprta vrata v skrit kraški svet, pot po njem pa ponuja vsakomur razumljivo razlago kraških procesov; vstopamo tudi v življenjski prostor živali in rastlin v dolini. Ob Velikem naravnem mostu, širokem in visokem okoli 10 metrov, se dotlej vse bolj široka dolina strmo zapre. Včasih je toliko vode, da je most zalit. Rak za njim začne ponirati v tokave proti Planinski jami, del njegove vode pa si poišče bližnjico kar k Ljubljanskemu barju. Okoli Bistre in za Vrhniko je toliko izvirov, ki se zberejo potem v Ljubljanici, da lahko govorimo o njeni edinstveni podzemni delti, še preden odteče po barju. V Rakovem Škocjanu je ta sedmeroimena reka – Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica, Ljubljanica – ustvarila morda najlepši slovenski muzej v naravi, ki ni prenaporen za pešačenje (februarja je ponekod spolzek) in je opremljen z izčrpnimi naravoslovnimi opisi na pojasnjevalnih tablah; obiskovalcu razsvetlijo romantiko in skrivnostnost silovitega kraškega pojava, ki sta bili očarali že – koga drugega kot – Valvasorja.

Mali naravni most, pod katerim prihaja na dan reka Rak.

Rakov Škocjan se ne spreminja le v letnih časih, ampak tudi zaradi nihanja vodne gladine v svojih strugah in jamah. Poleti potok ponikne že pred Velikim naravnim mostom, tako da se je mogoče sprehoditi po suhi strugi pod njim. Včasih pa je tudi avgusta struga zalita. Ni ga boljšega dokaza, da je tisto poletje precej mokro. Po spomladanskih ali jesenskih deževjih vas pod mostom pričaka divja, razpenjena reka, ki v brzicah dre v Tkalco jamo in naprej proti Planinski jami. Če kopni še sneg, začne pred ponorno jamo rasti tiho jezero. Mogočna dvorana, v kateri poleti lahko preizkušate odmevnost glasov, seveda potem ko se vam oči privadijo na temo, se skoraj do vrha zapolni z vodo, polno debel, vejevja in drugega plavja, ki še otežijo odtok. Rak takrat poplavi dolino. A jezero se potem spušča v pravilnem ritmu in spet lahko poslušate tiho strujanje zraka. Naj vas voda, kadar je pod mostom nizka, ne ustavi. Sezujte se in zabredite po tej ostri, a sveži strugi. Med njeno zimsko ali poletno temperaturo ni posebno visoke razlike. Spomnite se na svoje prednike, kako so goli gazili po tej vodi. Goli? No, ne ravno po Raku, ampak po isti vodi, ki ima nad Rakom na Cerkniškem polju drugačno ime: Stržen. Videl in opisal jih je Janez Vajkard Valvasor (1646–1693) in ni razloga, da mu ne bi verjeli. Turjaška gosposka in stiški menihi so vsako leto dopustili svojim podložnikom, da so pobrali preostanek rib v Strženu. Nagi in goli, kakor so iz materinega telesa na svet prišli, so brez sramu grabili po ribah v požirajočih kotanjah in tudi drug po drugem. Nedaleč od jame Vodonosa se je obesila pijavka golonagi ženski med noge, pa je ni bilo mogoče odstraniti, dokler je ni mož, ki je bil tudi nag (ne bodi grdo povedano) poscal. Ko bodo tudi slovenski filmi fini, kot da bi jih delal sam Fellini, bomo gledali te prizore brez lascivnosti, kot lačne sence svojih prednikov. Vendar pa je resničnost iz tistih časov videti le v temnih dvoranah Raka. Dokler se tudi te ne bodo udrle.

Ob nizki vodi je mogoče Rak pospremiti do vhoda v Tkalco jamo, kjer rečica ponira proti Planinski jami. Ta ponor je raziskan v dolžini poldrugega kilometra in tudi vanj smete pomoliti nos z Vajkardovim svarilnim žegnom: Naivni kmečki ljudje pripovedujejo in verjamejo, da so kapniške tvorbe živa bitja. Tako je tudi podoba tkalca za statvami povezana z resničnim tkalcem, ki se je skril v jamo, ker je delal na praznik. Zato je Bog dopustil, da je pristopil k tkalcu hudobni duh in dahnil vanj, da je okamnel za vedno.

Besedilo in fotografiji: Željko Kozinc


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media