Biseri Furlanije - Julijske krajine

Prosti čas | feb. '21

Palmanova iz zraka

Italijanska dežela Furlanija - Julijska krajina leži tako rekoč na pragu Slovenije. Ponaša se z vrsto privlačnih krajev, a žal mnogo Slovencev pozna predvsem veliko nakupovalno središče v Palmanovi, čeprav je v mestu še marsikaj zanimivega.

Nakupovalno središče je zgrajeno v obliki barvite vasice s hišami, katerih pročelja spominjajo na sredozemske, benečanske, arabske in še katere vplive. Eno izmed zgradb krasi velika sončna ura, ki predstavlja simbolično povezavo z bližnjim krajem Aiello del Friuli. Naselje z okoli dva tisoč prebivalci je namreč znano tudi kot dežela sončnih ur, okoli šestdeset jih je narejenih v tem tisočletju.

Palmanova se stiska za mogočno utrdbo iz konca 16. stoletja, ki je v obliki devetokrake zvezde, z obsegom sedmih kilometrov. Postavili so jo leta 1593 za obrambo pred Turki. Prvi dve obrambni liniji so zgradili Benečani, tretjo pa so dodali, ko je bila utrdba v rokah Napoleona. Takrat so izkopali tudi globok obrambni jarek in zaradi boljše preglednosti zravnali z zemljo nekaj okoliških vasi. V mesto je še danes mogoče priti le skozi enega izmed treh vhodov. Ti so tako ozki, da skoznje promet poteka le v eno smer. Središče mesta predstavlja trg Piazza Grande, okoli katerega so zvrščene najpomembnejše mestne hiše in katedrala. S trga poleg treh glavnih cest vodijo še tri, ki povezujejo štiri krožne ceste ob obrambnih zidovih. Več o razvoju Palmanove izveste v zgodovinskem in vojaškem muzeju, ki hranita zbirko orožja in dokumentov iz različnih zgodovinskih obdobij.

Bivališče zadnjega beneškega doža

Le dobre pol ure vožnje stran sem občudoval še en arhitekturni biser: pri kraju Passariano stoji vila Manin z velikim parkom. Ogromna stavba premore kar 350 soban. Poleg tega jo obdajajo še nekdanja gospodarska poslopja in s sprednje strani polkrožna stebrišča, ki omejujejo travnato dvorišče, na katerem se večkrat odvijajo različni dogodki, tudi koncerti svetovno znanih glasbenih skupin. Del obnovljenih prostorov si je mogoče ogledati. V njih je urejen muzej kočij in orožja, v galeriji pa se vrstijo številne razstave. Uro ali več lahko preživite tudi v senčnem parku z drevoredi, oranžerijo in skalnjakom, polnim antičnih kipov. Veličasten arhitekturni kompleks iz 16. stoletja je bil rezidenca zadnjega beneškega doža Ludovica Manina. V vili je med osvajalnimi pohodi dva meseca bival tudi Napoleon Bonaparte.

Pordenone – podobe preteklih časov

Pordenone, nakupovalna ulica

Največje mesto tega dela pokrajine je Pordenone. Ima simpatično staro središče, ki je v večjem delu rezervirano za pešce. Ob ulici Corso Vittorio Emanuele II., dolgi dober kilometer, se vrstijo hiše s pisanimi pročelji in beneškimi arhitekturnimi elementi. V spodnjem delu jih povezujejo arkadni hodniki, pod njihovimi oboki pa se vrstijo gostinski lokali in trgovine. Z nekajdesetletno tradicijo se na primer ponaša nostalgično opremljena čokoladnica Peratoner. Najboljšo kavo daleč naokoli menda že od leta 1958 pražijo v družinskem podjetju Grosmi. Mogoče si jo je privoščiti v njihovi kavarni, ki je hkrati tudi prodajalna. V lični trgovini prodajajo tudi testenine Tomadini, ki jih izdelujejo že od leta 1843. V mestu je bila nekoč pomembna tekstilna industrija, danes pa je najbolj znana tovarna gospodinjskih aparatov in kuhinjske opreme Zanussi. Ulica Giuseppeja Garibaldija je le malo manj slikovita, premore pa bistveno več trgovin z oblačili. V starem mestnem središču se dviguje nekaj cerkva. Najbolj znamenita je katedrala sv. Marka, zvonik cerkve Sv. trojice pa spominja na minaret. V bližini je urejeno manjše brezplačno parkirišče, ki ga velja izkoristiti za obisk mesta, ki je z mostičkom povezano s starim jedrom. To med drugim zaznamuje mestna hiša z urnim stolpom in nekaj starih palač. Ljubitelji fotografije bodo našli veliko zanimivega tudi v galeriji Due piani. Lastnik Leonardo Fabris je priznan fotograf, galerija pa je hkrati tudi njegov studio.

Pordenone ima precej zelenih kotičkov. Med njimi izstopa Galvanijev park s krasnim rozarijem. Prijeten sprehod je tudi ob reki Noncello. Kar težko je verjeti, da je bila nekoč plovna, zato je tu že v času Rimljanov nastalo pomembno pristanišče Portus Naonis, iz katerega se je v srednjem veku razvilo današnje mesto. Pordenone je znan tudi po številnih sejemskih prireditvah, najbolj znan je spomladanski cvetlični sejem Ortogiardino.

Izdelovalci nožev iz Maniaga

Tudi Maniago je prijeten kraj.

V krajih ob vznožju gorovja Dolomiti je bilo nekdaj težko preživeti. In tako se je v bližnjem Maniagu razvila obrt izdelovanja nožev. Prodajali so jih daleč naokoli po vsej Evropi in celo v Ameriki. Pred več kot stoletjem so izdelovali vsaj tisoč različnih modelov nožev. Kasneje pa tudi vse, kar je povezano z rezili: od škarij, odpiračev pločevink do skalpelov. Obrt je postala manjša industrija, v delavnicah pa so delale tudi ženske in otroci. Še danes je v mestecu nekaj uspešnih proizvajalcev in seveda trgovin. Odličen vpogled v svet rezil pa sem dobil v lokalnem muzeju. Prijeten je sprehod po starem središču z velikim trgom. Mesto je lahko izhodišče za obisk gora. Ali vsaj bližnje slikovite doline Valcellina, po kateri se prebija modro obarvana reka Cellina. V sotesko je bilo mogoče nekoč priti le po ozki cesti. Danes je zaprta za promet in je postala priljubljena pešpot. Nova cesta pa se v dolino prebija skozi predore. 

Kartica popustov

Za raziskovanje znamenitosti Furlanije - Julijske krajine priporočam nakup turistične kartice FVGcard (25 evrov za 2 dni). Z njo imate prost vstop v večino največjih znamenitosti in muzejev, brezplačen mestni prevoz, deležni pa ste tudi popustov v nekaterih trgovinah, restavracijah in pri športnih dejavnostih.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media