LITERARNE STRANI

Prosti čas | feb. '21

Reka življenja

Teče mi, teče reka življenja,

teče, teče, nič ne reče, nič ne vpraša,

samo telo za letom odnaša.

Teče mi, teče reka življenja.

Da mogel tok njen bi spremeniti,

ga ustaviti, umiriti,

a ona tega ne pusti,

samo drvi in vedno bolj se ji mudi.

Teče mi, teče …

Njen tok močan je neizprosen,

ne dovoli, da bi na to, kar sem ustvaril,

bil ponosen,

mi vzela je najlepša leta,

kot da želi, da pesem njena bi bila

čim prej izpeta.

Teče mi, teče …

Zajedla s svojo strugo se mi je globoko

v življenje, po njej odnesla mi