Kultura na kratko
Virtualno praznovanje kulturnega praznika
Namesto popularnega branja Prešernove poezije pred njegovim spomenikom v Ljubljani bo letošnji 35. recital Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije zaradi epidemioloških ukrepov potekal z neposrednim prenosom iz studia Radia Slovenija. Od 12. do 13. ure bo recital prenašal tretji program nacionalnega radia – program Ars. Prešernove verze pa bo mogoče slišati tudi v stari Ljubljani prek mestnega ozvočenja in po spletu.
Tudi na pohodu po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki ga tradicionalno organizirajo v rojstnem kraju pesnika, vas bo virtualno vodil sam dr. France Prešeren v podobi animiranega lika. Prešernega dogajanja vsekakor ne bo manjkalo, saj je pesnik v domače kraje povabil uveljavljene umetnike, ki pripravljajo pester kulturni program. »Z nami bodo Aleksander Mežek, Boštjan Gorenc - Pižama, Rok Terkaj - Trkaj, Irena in Leon Leskovšek, učenci Osnovne šole Žirovnica, Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren Žirovnica, v pozdravnem govoru pa nas bo nagovoril tudi župan žirovniške občine Leopold Pogačar,« je povedal Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.
GLEDALIŠČA
Vrhunska doživetja na spletu
Koronačas ni naklonjen čarobnemu stiku igralcev in občinstva, gledališča so praviloma delovala na spletu, in ker so čutila družbeno odgovornost do svojega občinstva in ranljivih družbenih skupin, so jim omogočila brezplačni ogled predstav. Tako je (bilo) v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, ki je pripravilo paleto svojih predstav – na ogled na njihovem portalu. V Prešernovem gledališču Kranj igralci berejo ljudske pravljice, vzeli pa so si čas tudi za branje poezije Srečka Kosovela. V SNG Drama Ljubljana so na pobudo direktorja Igorja Samoborja uvedli zvočna branja. V prvem sklopu so predstavili poezijo slovenske moderne: poleg Cankarja še Otona Župančiča, Dragotina Ketteja in Josipa Murna Aleksandrova. Odziv občinstva na njihovih portalih YouTube in Facebook je bil izjemno velik. Zato načrtujejo še dva večja projekta, in sicer delo Ivana Tavčarja Med gorami, posebno pozornost pa bodo namenili Josipu Jurčiču, avtorju prvega slovenskega romana Deseti brat, in njegovemu delu, saj je letos njegovo leto. Na portalu Tretjioder.si Mestnega gledališča ljubljanskega blestita igralca Ajda Smrekar in Sebastian Cavazza v romantični drami Jazz, ki jo je dramatik in režiser Nejc Gazvoda napisal posebej zanju. Gledate, kako se na balkonu srečata moški in ženska. Zapleteta se v pogovor. Ob koncu večera, v katerem bosta drug o drugem nekaj izvedela in stkala krhke vezi poznanstva, kar že spominja na toplo človeško bližino, se dogovorita, da se bosta na istem balkonu znova srečala ob letu osorej. In tako nadaljnjih pet let. Odnos se poglablja, postopoma razkrivamo podatke o njunih življenjih. Vsako leto v novi maski bosta moški in ženska drug drugemu postala pomemben del življenja, četudi bosta njuni življenji preostalih 364 dni tekli po svoje ...
Optimisti, nova izkušnja komedije z vašega kavča
Komedijant Goran Hrvaćanin, legendarni igralec Janez Hočevar - Rifle in popularni Lado Bizovičar so se srečali na spletu. Na srečo niso sami, ampak v družbi čudovitega občinstva, ki lahko s pomočjo čudes moderne tehnologije vpliva na naše junake, jim daje predloge in komentira pričeske – vse v varnem zavetju domače televizije ali računalnika. Zadali so si lahko nalogo: rešiti vse svoje in svetovne probleme. Težava pa je v tem, da imajo preveč dobrih idej in premalo samokritike – zato bodo potrebovali tudi vašo pomoč. Nastala je prva in odmevna digitalna komedija pri nas, v kateri je prav vse mogoče in pri kateri je vsak sedež v prvi vrsti. Vstopnice za ogled komedije si lahko rezervirate na spletni strani SiTi teatra BTC.
Pišite svojemu igralcu
Prvič v 200-letni zgodovini slovenskega gledališča se je zgodilo, da so ta zaprta (od. 16. oktobra lani). Če pogrešate stik z njimi in igralci, jim lahko pišete. Dramaturginja Tamara Matevc je spodbudila ljubitelje odrske umetnosti, naj napišejo pismo svojemu igralcu. Njena pobuda je uspela in pridružite si ji lahko tudi vi, pišete jim lahko na elektronski naslov: sigledal@gmail.com.
RAZSTAVE
Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko
Z odprtjem prvega dela razstave Muzej skozi zgodovino slavnostno vstopajo v jubilejno 200. obletnico delovanja nacionalnega muzeja. Prve idejne korake za njegovo osnovanje so naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju poudarili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja. V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.«
Kratek in zgoščen prikaz pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih njegovega delovanja. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in konservatorji-restavratorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvesto leti postavili prvi slovenski muzealci. Na ogled do 31. oktobra.
Opus kiparke Dragice Čadež
Z razstave
Akademska kiparka slovenski kulturni prostor zaznamuje z veliko ustvarjalno energijo. Z avtorsko prepoznavno likovno govorico je ustvarila obsežen opus različnih serij, ciklov in posameznih del, tako javnih kot zasebnih skulptur, zato so pripravili obsežno razstavno predstavitev in obsežno urejen katalog, ki se poglobita v izbran, neverjetno bogat in vsebinsko ter likovno zaokrožen opus, kar omogoča videti in začutiti kiparkino ustvarjalno energijo, kontinuiteto ustvarjanja ter pristnost oziroma iskrenost likovnega jezika. Natančen pregled in analiza vseh pomembnejših del Dragice Čadež, razporejenih v kiparske cikle (Sarkofagi, Palčki, Vrata, Olesenele sence), dokazujeta veliko pestrost avtoričinih umetnin. Kiparka je prejela nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo. Razstava v Mestni galeriji Ljubljana se izteka, a na spletni stani Mestne galerije Ljubljana si lahko ogledate posnetke.
100 let – 100 medalj
Plavalna zveza Slovenije je ob okroglem jubileju pripravila fotografsko razstavo na prostem kot spomin na največje uspehe slovenskih plavalcev, ki so osvojili odličja na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih. Lepo je videti fotografije plavalke Sare Isaković, ki je dosegla največji uspeh slovenskega plavanja – srebrno medaljo na OI leta 2008 v Pekingu. Največ medalj na prvenstvih v plavanju pa je zbral Peter Mankoč, in sicer kar 33. Razstavo si lahko ogledate v ljubljanskem parku Tivoli do srede februarja.
