Druženje februar
LENDAVA
V Društvu upokojencev Lendava se je pred dvajsetimi leti zbrala peščica žensk z željo, da bi si krajšale čas, se družile in izmenjavale življenjske izkušnje. Druženje ob kvačkanju in vezenju je počasi preraslo v poslanstvo ohranjanja bogate dediščine naših prednikov. Da bi bile vezenine strokovno izdelane, so kot mentorico za ljudsko umetnost povabile naprej Olgo Jandl, nato pa Marjeto Horvat, ki sta jim z velikim veseljem posredovali svoja znanja vezenja. Članice so se naučile pravilno izbirati materiale, motive in tehnike vezenja. Posebej so bile pozorne na ohranitev izvirnosti in ohranjanje ljudskega izročila. Zelo skrbno in z ljubeznijo negujejo stare vzorce, značilne za domače kraje, in vnašajo nove – tako slovenske kot madžarske. Krožek ročnih del je od leta 2008 uspešno vodila Marija Feher. V dvajsetih letih delovanja so pripravile 18 samostojnih razstav v Lendavi, sodelovale pa so tudi na šestih v drugih slovenskih krajih ter na 12 mednarodnih razstavah na Madžarskem in Hrvaškem. To so bile tudi priložnosti za izmenjavo veziljskih znanj, izkušenj in povezovanje društev in oseb, ki se ukvarjajo s to umetnostjo. Tako sodelujejo s člani drugih krožkov, ki delujejo v lendavski občini, z Zavodom za kulturne dejavnosti Lendava, člani Csipkeverő mühely iz madžarskega Pécsa in krožka Zlatne ruke iz Čakovca.
Za trud in uspešno delo je sekcija za ročna dela prejela nešteto pohval in priznanj, Občina Lendava in Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava jim tudi pogosto priskočita na pomoč. Ob dvajseti obletnici delovanja so v društvu upokojencev pripravili poseben bilten. Predstavili ga bodo na razstavi ročnih del, ko jo bodo lahko pripravili. (Besedilo in fotografija: Rozalija Bukovec)
PRAZNOVALI SO
Marija Arih je najstarejša Mariborčanka in tudi ena od najstarejših Slovenk, saj je 3. januarja praznovala častitljivih 106 let. Rodila se je v družini Štumberger v Prepoljah na Dravskem polju kot najstarejša od enajstih otrok. Kar 85 let je živela v Mariboru, kjer sta si z možem ustvarila družino s hčerko in dvema sinovoma. Od leta 2015 pa živi v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer so ji pripravili manjšo slovesnost. Prijazna in skromna gospa rada poje cerkvene pesmi in se udeležuje domskih svetih maš.
Član Društva upokojencev Hrastnik, udeleženec programa Starejši za starejše in član Ferdinand Mlinar, za prijatelje Frido, je prvi dan novega leta praznoval stoti rojstni dan. Ukrepi so preprečili, da mu za jubilej niso zaigrali pleharji, glasbeniki Rudarske godbe, in se pri njem niso zvrstili predstavniki društev in organizacij, katerih član je, zato je praznoval le v krogu družine. Nikoli ne pozabi povedati, da ima čudovito hčer in sina. Vsak dan prebira časopis in spremlja novice na televiziji, pogreša pa svoje prijatelje pri igranju taroka, pogovor in druženje z njimi.
Sedmega januarja se je klubu kranjskih stoletnikov pridružila Slavka Kopač z Zlatega polja. Že od mladosti se je v prostem času zavzeto ukvarjala s telovadbo, rada je pletla, kvačkala, šivala in svoje umetelne izdelke podarjala svojim najbližjim. Ima hčerko in sina, tri vnuke in tudi dva pravnuka, ki jo redno obiskujejo. Zelo rada ima cvetje, tako da je bil balkon njenega stanovanja v bloku poleti vedno poln cvetočih lončnic.
Sedemdeset let gornjeradgonske nižje gimnazije
Ko so epidemiološke razmere dovoljevale druženje, so se srečali nekdanji učenci, ki so pred sedemdesetimi leti zaključili šolanje na nižji gimnaziji v Gornji Radgoni. Obujali so spomine na šolska leta in tudi na srečanje pred 50 leti, ko so se skupaj z nekaterimi profesorji še zbrali v polnem številu. Profesor Manko Golar jih je takrat z velikim veseljem in spoštovanjem pozdravil po prleško: »Pa deca, sedaj pa ste pravi Radgončani«. Besedilo in fotografija: Jože Žerdin
Dolgoletno prijateljstvo
Olga Rižnar (na sredini) med prijateljicama
Olga Rižnar je v krogu svojih najdražjih v Gornji Radgoni praznovala 95. rojstni dan. V rani mladosti je izgubila moža, pred kratkim pa žal tudi sina. Pred leti se je rada udeleževala pevskih srečanj, druženj, društvenih izletov ter letovanj, ki jih je organiziralo Društvo upokojencev Gornja Radgona. Vanj se je vključila že leta 1986. Na jesen življenja pa je najraje v družbi svojih prijateljic Nade in Kristine, ki sta tudi njeni sosedi. Njihova prijateljska veriga traja že več desetletij, dneve si krajšajo ob kavici, pogovorih in obujanju spominov. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
ČESTITAMO NAROČNIKOM
Marica in Pavle Šuštar sta se spoznala v Kamniku, kjer skupaj živita že 60 let, saj sta januarja praznovala diamantno poroko. Najraje uživata v skupnih sprehodih v naravi, seveda pa se vedno razveselita, če ju kdo lahko malo popelje skozi domače mesto Kamnik in okolico. Nekdaj sta zelo rada tudi plesala in še zdaj včasih malo zaplešeta.
