Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja  mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | feb. '21

OTROCI LOČENIH STARŠEV

Bralka sprašuje, kako bo z vnuki po ločitvi staršev. Boji se, da bo izgubila stike z njimi, predvsem pa jo zanima, pri kom bodo otroci in kakšne pravice ima kot babica. Skrbi jo tudi, ali bodo lahko vnuki odločili o tem, ali bodo ostali v skupni hiši, v kateri so živeli do zdaj in v kateri živi tudi bralka.

Dogovor o vzgoji in varstvu otrok je potreben za otroke, ki so še mladoletni. Če so otroci polnoletni, se sami odločijo, kje bodo živeli.

Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo najprej poskusiti sami dogovoriti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. Pri tem morajo upoštevati predvsem koristi otrok, torej bralkinih vnukov. Starši se lahko dogovorijo za skupno varstvo in vzgojo otrok, lahko se dogovorijo, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev ali so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od staršev, če pa se jim ne uspe sporazumeti za skupno varstvo in vzgojo otrok, se morajo dogovoriti tudi o stikih med starši in otroki. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. V preteklosti je bila pogosta praksa, da so otroci živeli pri materi, očetje pa so imeli tako imenovane stike, zdaj pa se vse pogosteje uporablja skupno varstvo, kar pomeni, da so otroci približno enako časa pri mami in pri očetu in tudi bolj fleksibilno prehajajo od enega k drugemu od staršev.

Če staršem samim ali pa s pomočjo centra za socialno delo ali mediatorja uspe doseči dogovor o vzgoji in varstvu otrok, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave o tem. Sodišče pri tem ugotavlja, ali je sporazum v skladu s koristjo otrok. Sodišče lahko zavrne sporazum, ki so ga dosegli starši, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok. Če se staršem ne uspe sporazumeti o varstvu in vzgoji otrok, o tem odloči sodišče. Sodišče lahko po uradni dolžnosti odloči tudi o vseh ukrepih za varstvo koristi otrok. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in stikih s starši.

Sporazum o vzgoji in varstvu otrok oziroma sodna odločitev o tem se lahko spremeni, če kasneje pride do okoliščin, iz katerih izhaja, da bi bilo bolje drugače urediti vzgojo in varstvo otrok. Take okoliščine so na primer sprememba šole, ki jo obiskujejo otroci, bolezen, težave v družini ...

Ne glede na to, kako je določeno o vzgoji in varstvu otrok, ima otrok praviloma pravico do stikov tako z mamo kot z očetom, oba pa imata praviloma pravico do stikov z otrokom. Tisti od staršev, ki mu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike, in si mora prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tisti od staršev, ki izvaja stike, pa mora opustiti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka. Če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev ter stikov ni mogoče izvajati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo, lahko sodišče na predlog drugega od staršev odloči, da se tistemu, ki onemogoča stike, odvzameta varstvo in vzgoja, otrok pa je zaupan drugemu od staršev, če sodišče ugotovi, da bo ta omogočal stike in če je le tako mogoče varovati korist otroka.

Otrok ima pravico tudi do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in je nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Šteje se, da so take osebe predvsem njegovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanja rejnica ali rejnik, prejšnji ali sedanji zakonec, zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev. Otroci imajo tako pravico do stikov z bralko kot njihovo babico. Tudi te stike morajo starši urediti v medsebojnem sporazumu, če pa se jim ne uspe sporazumeti, o tem odloči sodišče.

Sodišče pri odločitvi o varstvu in vzgoji ter o stikih upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga otrok izrazi sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Upošteva tudi mnenje centra za socialno delo.

Vodilo vseh stikov je vprašanje, kaj je najbolj v korist otroka. Če so vnuki navezani na babico, bo zagotovo v njihovo korist, da ostanejo v stikih. Koliko bo teh stikov, pa bo verjetno odvisno predvsem od tega, kako se bodo starši dogovorili glede prebivanja otrok, torej glede tega, kje bodo otroci živeli. Če bodo na primer živeli v isti hiši kot zdaj ali pa če se bodo dogovorili za skupno vzgojo in varstvo, bo teh stikov zagotovo več, kot če se bodo vnuki preselili in bodo stiki dejansko izvajani le v obsegu, ki bo določen s sporazumom med starši ali s sodbo sodišča. Je pa pravica do stikov, pravno gledano, bolj pravica vnukov kot bralkina pravica v vlogi babice.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 9. in 16. februarja 2021, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media