Umetniška pot med haloškimi griči 

Prosti čas | feb. '21

Kipar podobo svojo na ogled postavi.

Ljubiteljski kipar Ivan Dvoršak je pred malo več kot dvajsetimi leti med haloškimi griči iskal kraj, kjer bi imel počitniško hišo, poleg pa tudi atelje za ustvarjanje. Po naključju je prišel tudi v Dežno pri Makolah. »V trenutku sem ugotovil, da je to kraj, ki sem ga iskal,« pravi postavni možak s pronicljivim pogledom.

Z zadovoljstvom pove, da so se sem priselili leta 2000 in je v družinski hiši uredil umetniško bogat razstavni prostor. Z ženo in tremi že skoraj odraslimi otroki dajejo življenju tod okrog dinamiko in so neskončen vir pozitivne energije.

»V mladih letih sem delal v kovačiji v Rušah, kjer sem spoznal delo kovačev, ki so znali narediti tudi umetniške izdelke. Takrat se je porodila želja po ustvarjanju; začel sem izdelovati svečnike, nato pa predvsem ribe. Podobo ribe sem med drugim postavil pred akvarijem v mariborskem parku,« razlaga kipar, ki je imel svojo prvo samostojno razstavo v Domu Danice Vogrinec v Mariboru. Sledile so razstave po vsej Sloveniji in tudi v tujini, saj se je v več kot 40 letih ustvarjalnega dela nabralo več kot sto vseh razstav.

Kiparji - udeleženci Forme vive Makole 2020

»Ko sem bil še v Mariboru, se je veliko znancev čudilo moji odločitvi o selitvi. Pravili so, kaj boš tam, kdo bo prišel v ta odročni kraj, zakaj počneš neumnosti. Nisem jih poslušal in danes vidim, da sem imel prav. Ko sem razmišljal, kako bi privabil ljudi, me je prešinilo – do sem bomo naredili umetniško pot,« razpreda idejni oče mednarodnega kiparsko-slikarskega simpozija Forma viva Makole.

Vedno nove ideje

»Kot ljubitelj umetnosti sem želel kraju, ki je mene in mojo družino hvaležno sprejel, nekaj vrniti,« razlaga kipar Ivan. »Leta 2002 je Dežno spadalo pod občino Slovenska Bistrica, zato sem se podal do župana občine in predsednika KS Makole, da bi podprli idejo o ustanovitvi Kulturno-umetniškega društva Forma viva. Vsi so bili zamisli naklonjeni in tako se je dejavnost začela prvi teden v septembru leta 2002,« razlaga o zamisli o ustvarjalnih druženjih umetnikov iz domovine in tujine. »Začetki so bili skromni. Mi je pa Gozdno gospodarstvo Slovenska Bistrica ponudilo les za ustvarjalce kipov in z veseljem smo ga sprejeli. Prva leta je bil to naš glavni material za delo. Potem smo dodali čvrst haloški lapor in kar nekaj umetnin se razkazuje obiskovalcem Forme vive s sivo, a natančno obdelano kamnito gmoto,« nadaljuje. Prav zaiskrijo pa se mu oči, ko doda: »Malo nas je spremljala tudi sreča, saj se je ob najbolj pravem času pojavil glavni sponzor naših srečanj. To je bil Marmor Sežana, ki nam je podaril ogromno marmornih 'skal' za sodelujoče kiparje. Tako zadnjih deset let klešemo, dolbemo, brusimo v glavnem sežanski marmor. Ampak kipi nastajajo tudi iz drugega okoliškega kamna: recimo iz pohorskega granita ali trdega apnenca iz bližnjega kamnoloma.« Ob tem pa me takoj še opozori, »da udeleženci uporabljajo tudi kovano železo in steklo. V vseh letih je pod rokami umetnikov iz 26 držav Evrope in sveta nastalo 212 kipov na skoraj deset kilometrov dolgi krožni umetniški poti po občini Makole.«

Forma viva povezuje

Del bogastva Galerije Dvoršak

Z malo zresnjenim obrazom se zazre v daljavo in doda: »Seveda pa ni enostavno gostiti toliko ustvarjalcev iz različnih držav. A vendarle je občutek, ko je druženje končano, enkraten in že začneš razmišljati o naslednjem srečanju. Pozabiš na vse težave, ki so te spremljale, in si vesel, da imaš možnost spet gledati naprej. Vrhunec simpozija je bil nekako od leta 2010 do 2015, takrat je prišlo od deset do 15 kiparjev na posamezno srečanje. Zadnja leta jih je manj in smo se preusmerili k mali plastiki,« pripoveduje sogovornik. »Domačini so naše goste sprva sprejemali zelo spoštljivo, boječe, šele z leti so se jim upali bolj približati in se z njimi pogovarjati. V spominu nam je ostal dogodek, ko je en možakar prišel do našega kiparja na terenu. Ni se mu upal približati. V rokah je imel vrček vina in kozarec. Kakšen meter od kamna, ki ga je umetnik obdeloval, je pogrnil prtiček, nanj postavil vrček z vinom in kozarec ter tiho odšel. To človeka gane,« se sogovornik zazre vame. »Tale naša Forma viva nas je v vseh teh letih resnično povezala med seboj – ustvarjalce, krajane, občasne obiskovalce in tudi vso občino,« ponosno doda Ivan Dvoršak.

Razloži mi še, da za 20 let delovanja Forme vive Makole pripravljajo večje raznovrstno zaključno srečanje ustvarjalcev. Radi bi izdali knjigo s celotno dvajsetletno zgodovino druženj in z vsemi udeleženci ter njihovimi deli. »Ampak to pa še moram dodati«, pravi, »na Formo vivo v Makolah niso prihajali le kiparji. Vsako leto je bilo več tudi slikarjev. Eno leto jih je bilo kar 27. Tudi zanje smo priskrbeli osnovni material, motive iz 'raja na zemlji' pa so obogatili s svojimi barvami. Njihova dela smo vedno podarili sponzorjem naših srečanj; kar jih je ostalo, so v arhivu naše galerije – Galerije Dvoršak,« mi razlaga človek, ki je v te haloške kraje prinesel veliko dodano vrednost v vsakdanjik tako domačinov kot celotne občine Makole. Galerijo je Ivan Dvoršak ustanovil že v prvem letu delovanja Forme vive. Z leti se je zbirka bogatila tako s slikarskimi izdelki kot tudi z malimi plastikami. Če bo koga zanesla pot tod okrog, si jo je vredno ogledati, le najaviti se je treba malo prej.

Karolina Jarc, Fotografije: Milan Sternad


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media