NOVICE OD VSEPOVSOD

feb. '21

Dvajsetletnica »skladišča znanja«

Največja spletna enciklopedija Wikipedia je januarja praznovala 20. obletnico. Ustanovil jo je ameriško-britanski podjetnik Jimmy Wales. V dveh mesecih so ustvarili nemško in švedsko različico, sledile so druge, med njimi že februarja 2002 tudi slovenska.

Wikipedia je sedma najbolj obiskana spletna stran na svetu, na kateri je kar 55 milijonov člankov, ki jih prispevajo prostovoljci, tako strokovnjaki kot laiki. Dostopna je že v 309 jezikovnih različicah, ki so neodvisne, članki so oblikovani samostojno in niso le prevodi. Kritiki pa dodajajo, da vsebuje premalo informacij o ženskih temah in državah v razvoju.

Karantena tudi v slovnici

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je že peto leto zapored izbiral besedo, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto. V spletni anketi je nekaj več kot pet tisoč glasovalcev odločilo, da je beseda leta 2020 karantena. Na drugem mestu je pristala beseda kolesarjenje, na tretjem pa besedna zveza 14 dni. V končni izbor so se prebile še besede: cepivo, neleto, mehurček, pozitiven, predihovalnik, rahljanje, šolotožje, zoom. Nekdo je predlagal tudi wuhobran, to je majhen pripomoček, ki poskrbi, da trakci maske ob dolgotrajnem nošenju ne ožulijo ušes. V letu 2016 je bila beseda leta begunec, v 2017 besedna zveza evropski prvaki, v 2018 čebela, v 2019 pa podnebje.

Na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije so za kretnjo leta izbrali kretnjo za koronavirus.

 

Kako ravnamo med potresom

Foto: splet

 ,

Zadnje mesece je bilo v sosednji državi kar nekaj potresov, ki smo jih čutili tudi pri nas. Dobro je vedeti, kako ravnati v primeru hujšega potresa. Osnovni nasvet Douga Coppa, vodje Ameriške mednarodne reševalne skupine, ki je sodeloval v reševalnih akcijah v 60 državah, je: ne skrijte se pod mizo ali klopjo, saj vas lahko zmečka, pač pa se zvijte na tleh ob večjih kosih pohištva. Upoštevajte še naslednje:

- Če le imate možnost, hitro odidite na prosto. Pojdite čim dlje proč od stavb, če pa to ni mogoče, se postavite ob zunanjo steno (ne pa med vhodna vrata).

- Izogibajte se stopnicam, to so najbolj nevarne točke stavb. Tudi če so stopnice na videz nepoškodovane, jih ne uporabljajte, dokler jih ne pregledajo strokovnjaki.

- Izogibajte se vratnim podbojem – vrata padejo na eno ali drugo stran in jih pokoplje pod sabo teža stropa. Nevarna je tudi kljuka, ki se lahko zarine v telo.

- Najbolje je skočiti k večjemu kosu pohištva (lahko je tudi kavč) in se zviti v položaj zarodka.

- Če vas potres doleti ponoči, se s postelje skotalite na tla in se zvijte ob njej v položaj zarodka – po možnosti ob višji stranici.

- Če vas potres doleti v avtomobilu, nikar ne ostanite v njem, pač pa počepnite ob njem na tla.

Popis prebivalstva že devetnajstič

Statistični urad RS bo letos izvedel popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. To bo devetnajsti popis prebivalstva na Slovenskem in četrti, ki ne bo izpeljan na terenu, pač pa registrsko. To pomeni, da statistični urad podatke zbira iz različnih evidenc: iz administrativnih registrov (centralnega registra prebivalstva, registra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence gospodinjstev), podatkovnih baz različnih ministrstev in drugih državnih organov oziroma institucij, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, finančne uprave, gospodarske, obrtno-podjetniške in trgovinske zbornice, iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva iz rednih letnih statističnih raziskovanj in iz predhodnega popisa prebivalstva.

Po podatkih statističnega urada je v Republiki Sloveniji 1. julija lani živelo 2.100.126 prebivalcev. Med njimi je bilo 265 ljudi, starih 100 let in več. Prevladujejo ženske, saj je bilo med državljani, starejšimi od sto let, 213 žensk in 45 moških, med osebami s tujim državljanstvom pa je bilo toliko starih pet žensk in dva moška. Med najstarejšimi je gospa, ki je oktobra lani praznovala 108. rojstni dan, kar nekaj pa jih je rojenih leta 1913.

Cenjeni zemljevid Blaža Kocena

Kocenov zemljevid, 1904

Letos mineva 200 let od rojstva in 150 let od smrti kartografa in geografa Blaža Kocena, enega najpomembnejših šolnikov v habsburški monarhiji. Rodil se je v kmečki družini na Hotunju pri Ponikvi v današnji občini Šentjur. Čeprav je že kot otrok rad risal in se navduševal nad naravoslovjem, se je na materino željo izšolal za duhovnika. Po šolski reformi leta 1849 pa je začel delati kot gimnazijski učitelj v Celju, kjer je poučeval matematiko in naravoslovje. Kmalu se je preselil v Gorico, kjer je izdal prvi učbenik. Didaktično delo je nadaljeval v Olomoucu na Moravskem, kjer je pri založbi Hölzel izdal še tri učbenike in številne stenske ter ročne zemljevide, nato se je preselil na Dunaj, kjer je tudi umrl. Zaslovel je predvsem s svojimi atlasi, ki vse od leta 1861 nosijo njegovo ime. Izhajali so v 18 jezikih na treh celinah, slovenska izdaja pa je izšla le enkrat. Kozenn-Atlas je še danes najbolj znana tržna znamka na področju šolske geografije v Avstriji. Pošta Slovenije je ob Kocenovem jubileju izdala priložnostno poštno znamko v seriji Znamenite osebnosti. Nominalna vrednost znamke, ki bo na prodaj do konca februarja, bo 0,82 evra.

Pustovanja na spletu

Foto: Pust.si

Čeprav že skoraj leto dni vsak dan nosimo maske, si marsikdo želi nadeti pravi pustni kostum in se v njem tudi pokazati na ulici. Vendar nam je covid-19 prekrižal načrte, tako so vse javne maškarade in pustni karnevali odpovedani. A ne pustite si vzeti šegavega vzdušja, saj kot pravijo člani Pustnega društva Cerknica: Pust je vedno bil, pust je in pust bo. In za pusta so maske še posebej obvezne. Zato bodo Karantenval 2021 med 11. in 17. februarjem vseeno izpeljali, tokrat na daljavo. Na kanalu YouTube si lahko ogledate predajo oblasti in druge dogodke, v soboto doma pripravite otroško maškarado, v nedeljo pa bodo predvajali lanski karneval z letošnjimi komentarji. Tudi po ptujskih ulicah kurenti letos ne bodo množično zvonili, pač pa bo 61. kurentovanje potekalo pod sloganom Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine. Vabijo obiskovalce, da prijetne spomine s prejšnjih pustnih rajanj spremljajo na Facebooku @Kurentovanje, Instagramu @Kurentovanje ter na spletni strani www.kurentovanje.net.

Maske ne spadajo med nevarne odpadke

Kljub opozorilom o hitrem širjenju virusa covid-19, naj vas vnovič spomnimo, da zaščitne maske za enkratno uporabo spadajo v posodo za mešane komunalne odpadke. Tako ni treba iskati posebnih zabojnikov za biološke ali nevarne odpadke.

Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje, kako ravnati. Robčke, papirnate brisače, maske, rokavice in podobne izdelke za enkratno uporabo, ki so jih uporabljale bolne osebe in njeni negovalci, ter odpadke, ki nastanejo pri čiščenju prostorov (na primer krpe in čistilni robčki za enkratno uporabo), odložimo v plastično vrečo, jo zavežemo in spravimo za kak dan na balkon ali predprostor. Zaprto vrečo nato odložimo v zabojnik za mešane komunalne odpadke – ti so običajno črne barve. Tja odložimo tudi rokavice iz lateksa ali podobnih materialov, ki jih uporabljamo za nakupe ali čiščenje, tudi ko nismo bolni, saj ne spadajo med embalažo.

Morda vam pride prav še nasvet, da v zabojnik za mešane odpadke odvržemo tudi račune iz trgovine, saj termo papirja ni mogoče reciklirati. Računov torej ne odlagamo v zabojnik za papir, kamor prav tako ne spadajo plastificirani papir, umazan oziroma zamaščen papir, papirnate serviete, papirnate brisače in robčki.

Novo življenje lesa

Foto: Ekologi brez meja

V Žireh prebivalci že posedajo na simpatičnih klopeh, ki so jih iz odsluženega lesa izdelali v podjetju M Sora po načrtih dijakov Šolskega centra Škofja Loka. Poleg dvajsetih klopi bodo na kopališču v Pustotniku poleti lahko uporabljali še nekaj ležalnikov in preoblačilnico. Les so zaščitili s Silvanolinom, sredstvom na vodni osnovi, ki so ga razvili v sodelovanju s Katedro za zaščito lesa Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in mu tako zagotovili daljše življenje. Leseni ostanki in odslužen les večinoma končajo na odlagališčih ali v pečeh, vendar lahko zaradi uporabe premazov ali impregnacijskih sredstev obremenjujejo okolje. S primerno obdelavo pa ga lahko ponovno uporabimo. To je dokazal projekt Lesni feniks, v katerem so sodelovali društvo Ekologi brez meja ter predstavniki gospodarstva, izobraževalne ustanove in lokalne skupnosti, kar je še dodana vrednost projekta.


Pozor na spremembe v ustih!

V Sloveniji so lani odkrili za približno 30 odstotkov manj primerov raka ustne votline (RUV), čemur so botrovali tudi ukrepi zaradi epidemije. Ker je čimprejšnje odkritje sprememb ključno za uspeh zdravljenja, stroka vabi, da se prijavite na preventivni pregled. Pri nas vsako leto odkrijejo približno sto bolnikov s ploščatoceličnim karcinomom ustne votline, na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana pa z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je bilo število novoodkritih rakov v lanskem letu skoraj za tretjino manjše kot sicer. Da bolniki z rakavimi spremembami v ustih ne bi ostali spregledani, so skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS) in zobozdravniki ter ob podpori Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije decembra začeli izvajati akcijo preventivnih pregledov ustne votline, ki bo trajala do konca epidemije. Preglede izvajajo v štirih zdravstvenih domovih: Nova Gorica (05 335 55 20, matej.drusany@zdzv-ng.si), Ljubljana (01 584 42 22, pregledi.uv@zd-lj.si), Novo mesto (07 391 68 71, ustne.spremembe@zd-nm.si) in Murska Sobota (02 534 13 16, pregledi-usta@zd-ms.si). Če opažate sumljive spremembe v ustih, vas vabijo, da se naročite na pregled. Prim. Vojko Didanovič, dr. med., spec. maksilofacialne in oralne kirurgije, spec. otorinolaringolog, z UKC pojasnjuje, da RUV ne nastane »z danes na jutri, ampak je posledica dejavnikov zadnjih let. V začetku ne dela težav, zato ga težje opazimo. Ker epidemija traja že celo leto, so lahko spremembe na sluznici v tem letu napredovale, in ko enkrat napredujejo, napredujejo zelo hitro. V takšnih primerih je potrebnega več zdravljenja, obeti preživetja so slabši.« Po drugi strani pa so možnosti ozdravitve raka v začetni fazi zelo dobre. RUV je na srečo mogoče odkriti nadvse preprosto: normalna ustna sluznica je vlažna, rožnata, mehka in sijoča, vsaka več kot tri tedne trajajoča sprememba pa terja zobozdravniški pregled. Med najbolj ogroženimi so starejši od 55 let, ki že dlje kadijo in uživajo alkohol. Žal bolniki zdravnika pogosto obiščejo šele ob bolečini, otekanju, težavah pri žvečenju in požiranju, krvavitvah, ki so že znaki napredovalega raka, pa ugotavlja asist. dr. Tadej Dovšak, dr. med. in dr. dent. med., specialist maksilofacialne in oralne kirurgije. (Natalija Mljač)

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media