Skrivnostna mala uharica   (Asio otus)

Prosti čas | feb. '21

Mala radovednica ...

V moji mladosti, ki sem jo preživljal na vasi, je bilo povsod precej gostega grmovja in visokih smrek in tudi neprimerno več raznovrstnih ptic, kot jih je danes v opustelih »parkih« okrog moderno urejenih hiš. Podnevi in tudi ponoči je bilo slišati nešteto glasov, ki so se prepletali med seboj.

Med njimi je imelo poseben pomen sovje petje, saj po ljudskem prepričanju oznanja žalosten dogodek pri hiši. Skrivnostno petje se je tudi nas otrok zelo dotaknilo in smo si prestrašeni zatiskali ušesa, oče pa je pogumno odkorakal ven in jih s ploskanjem pregnal. Sicer je bilo najpogosteje slišati čuka in tudi zamolkle skrivnostne glasove lesne sove, dokler niso na veje priplezale mlade uharice, ko je bilo njihovega pivkanja na pretek in so s svojimi prošnjami za hrano preglasile vse druge nočne glasove.

Mala uharica je dobila ime po dveh ljubkih čopkih na glavi, ki sta videti kot uhlja, vendar ima prava ušesa pokrita s perjem. Njena rjava barva s sivimi vzorčki je prilagojena za učinkovito skrivanje v drevesni krošnji, kjer se pogosto stisne k deblu, zato jo je težko opaziti. Ima velike in žareče oranžne oči, s katerimi vidi zelo dobro v mraku, ko se začne njen nočni lov. Krila ima oblikovana tako, da je njen let neslišen, zato jo je med letenjem zelo težko opaziti, in tudi njenemu plenu se ne uspe pravočasno skriti, ker je v trenutku v njenih krempljih.

Mladi mali uharici si delita prostor na drevesu.

Male uharice so mi zelo všeč, zato jih vsako leto spremljam tudi pozimi, pač kadar koli izvem zanje. Letos je vreme toplejše in jih je na eni smreki do devet. Tiho ždijo med vejami, podnevi priplezajo po vejah na sončno stran, kjer dremaje nepremično sedijo in včasih pomežiknejo v sonce.

Prišla bo pomlad in kmalu se bo začela njihova ženitev. Pari pogosto izberejo skrito opuščeno vranje gnezdo, kjer izvalijo svoj novi zarod. Navadno izvalijo tri do pet mladičev, ki so v začetku nebogljene drobne bele kepice. Ko malo zrastejo, se začnejo oglašati s svojim »piv-piv«. Večje ko so, glasnejše so njihove zahteve po hrani. Sčasoma si vsaka izbere svojo vejo, kjer na varnem čaka na svoj obrok. Gnezdo zapustijo, ko so že prave velikanke in izgubijo beli puhek, s katerim so bile prekrite.

Nočni posnetek odrasle sove

Nekaterim ljudem njihove pivkajoče prošnje za hrano niso všeč in jih celo preganjajo, k sreči pa se jih mnogi navadijo in z veseljem spremljajo njihovo odraščanje. Ne samo da so to zelo ljubke ptice, ampak so tudi koristne, saj so njihova hrana tudi glodavci, ki nam delajo skrbi na vrtu, v sadovnjakih in na polju.

Naj živijo vse ptice, brez njih bi bilo naše življenje manj vredno!

Besedilo in fotografije: Branko Brečko 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media