Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

svetovalka TA in spec. psihoterapevtka:
Zdenka Peloz

Dobro je vedeti | feb. '21

MOJE ŽALOVANJE

Aprila bo leto dni, odkar je umrl moj mož. Skupaj sva bila štirideset let, lanskega maja bi praznovala obletnico. Smejala sva se v kuhinji, jaz sem šla k računalniku, on kosit travo. Našla sem ga ležati ob kosilnici. Nikoli ne bom pozabila njegovih široko odprtih oči, ko se mu je nepričakovano ustavilo srce. Moj svet je v trenutku razpadel in znašla sem se v temni luknji.

Žalovanje je zelo individualen proces. Tako kot dva prstna odtisa nista enaka, si tudi dve osebi nista podobni v načinu, kako se spopadata z izgubo in kako se prebijata skozi obdobje, ki je čustveno izjemno zahtevno in naporno. Če to vemo, potem ne silimo žalujočega v nekaj, česar preprosto ne zmore. V mojem primeru je to hrana. Nekateri posegajo po velikih količinah hrane in se na tak način tolažijo. Meni je mučno, ko me bližnji ves čas sprašujejo, ali sem jedla, in me celo silijo, naj kaj pojem. Ne morem, preprosto ne gre.