Delovnoterapevtski pristop do osebe z demenco

Dobro počutje | mar. '21

Delo delovnega terapevta pri bolniku z demenco je usmerjeno k ohranjanju ali ponovnemu doseganju najvišje mogoče stopnje fizičnega, psihičnega in socialnega počutja. Prišel je čas, ko je hči začela razumsko sprejemati mamino demenco in vsak njen odziv umestiti v bolezensko sliko. Šele ko je bil proces sprejemanja zaključen, je zmogla mami pomagati pri funkcioniranju.

Hčerka je imela o svoji mami vse potrebne informacije, saj sta ves čas živeli skupaj. Vedela je, kako mama preživlja dneve, kakšne navade ima, ali sama skrbi za gospodinjstvo, nakupovanje … Poznala je njeno poklicno pot, njene konjičke, druženje s prijatelji in sorodniki.

V času, ko je skrbela za mamo, je opazovala, kako se loti aktivnosti. Pozorno je spremljala, ali zmore uporabljati predhodna znanja in izkušnje. Na primer, ali opazi, da iz pipe teče vroča voda, in kaj mora narediti, da se ne bo opekla. Ali med aktivnostjo opazi nepredvidene spremembe in odreagira ustrezno: na primer med umivanjem zob ji je iz rok padel kozarec in se razbil. Ali bo spremenila vedenje, poskrbela za varnost in pobrala črepinje? Ugotovila je, da je v prostoru zadovoljivo orientirana, slabši pa sta bili časovna in situacijska orientacija.

S podrobnim opazovanjem je hči ugotovila, na katerih področjih ima mama največ težav, in jih delovnoterapevtsko opredelila. Opazila je naslednje težave:

Tendenca k pasivnosti. Mama je postajala vse bolj neaktivna in apatična. Ni več na enak način zaznavala okolice, zato tudi ni čutila potrebe po udeležbi v aktivnostih, ki jih je prej rada izvajala.

Ni uvida v težave na nivoju delovanja. Kljub neprijetnim izkušnjam in pogostim padcem mama ni zmogla povezati padca in neprimernega obuvala. Prav tako ni zaznala nevarnosti v njeni vožnji avtomobila.

Težave z vzdrževanjem primerne distance v socialnih stikih. Mama se je iz uglajene in mile osebe spremenila v grobo in žaljivo. Misli in izjave ni zmogla korigirati ali jih umestiti na pravi način. Pogosto je sogovornika užalila. Z neprimernimi pripombami je spravljala v zadrego svojce.

Nezaupljivost. Že zgodaj je pokazala nezaupljivost do hčere. Kasneje se je nezaupljivost še razširila na sosede in znance. Ker so izginjale njene obleke, predmeti …, je začela sumiti, da ji nekdo krade. Postajala je pozorna in negovalkam ni dovolila samostojnega gibanja po stanovanju.

Umivanje in prhanje. Pri vzdrževanju osebne higiene je mama nižala kriterije. Kljub spodbudi negovalk se je vedno želela izogniti prhanju. Podobno se je odzvala pri preoblačenju zapacane obleke.

Neprimerno oblačenje. Ne le da se je mama oblačila v moška oblačila, ampak je bila izbira oblačil pogosto neprimerna glede na letni čas in vremenske pogoje. Na zimske nogavice je nataknila sandale. Včasih pa je sredi poletja oblekla zimski pulover. Ko se je pripravljala za spanje, je oblekla debele nogavice, rokavice in zimsko kapo.

Nestabilna hoja, nevarnost padca. Ker mama ni imela uvida v nestabilno hojo, je hodila na enak način kot prej. Ponavljali so se padci. Ker oseba z demenco na določeni stopnji ne zmore več usmerjati pozornosti na več stvari hkrati, postane hoja še večji problem. Če osebo med hojo zmoti zunanji dražljaj, je večja možnost padca.

Rokovanje z denarjem. Mama z demenco ni več poznala ne videza ne vrednosti denarja. Zgodilo se je, da bi za kavo plačala 50 evrov.

Reševanje teh problemov je bilo mogoče le na dolgi rok, z veliko potrpljenja in znanja. Osnovno vodilo hčerke kot delovne terapevtke je bilo, da mamo spodbuja in ji dovoli, da sama naredi vse tisto, kar zmore. Pogosto je naletela na obsojanje okolice, ker mami ni priskočila na pomoč pri kakšnem opravilu, ampak jo je le spodbujala k samostojnosti. Videti je bilo, kot da mlajša ženska brez empatije pusti ostarelo gospo, da sama opravi aktivnost. Pa vendar je hči vztrajala, da je mama samostojno delala. Tako ji je podaljšala kakovost bivanja v domačem okolju in ji krepila samopodobo.

Jana Piplach


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media