Šopki, vremenska napoved in aperitiv

Prosti čas | mar. '21

Osatasto bodičasta stebla s socvetji in obdajajočim listnim venčkom možin (rod Eryngium) pripadajo rastlinam sušnih območij. Pet vrst jih raste tudi pri nas in alpska možina je zaradi ogroženosti zavarovana vrsta.

Vse to se nanaša na lepe in zanimive rožice, o katerih tokrat po vrtnarsko kramljamo. Razen ene so po svoji botanični pripadnosti vse košarnice, kar izdaja že videz njihovih socvetij. Vse pa so tudi bodičaste, kar moramo pač vzeti v zakup in se s tem ob vseh drugih dobrih lastnostih že vnaprej sprijazniti.

Vsi gospodinjci bi morali začeti s solato in regratom, nadaljevati s koristnostjo sončnic in njim sorodnega topinamburja. Ljubitelji cvetja se bodo spomnili na astre (družina se po njih imenuje Asteraceae), dalije in ivanjščice. Poljedelci bi pomislili na trdoživost plevelnega osata, enega izmed 62 rodov omenjene družine v slovenski flori. Gospodarsko koristnost, ki se končuje na krožniku, in dekorativno vrednost za vrtno in cvetličarsko rabo pa združuje artičoka, ki je tudi del te druščine.

Artičoka in kardij

Barvita socvetja artičok so lepa v svežih šopkih, pri sušenju pa barva nekoliko zbledi. Še zaprti popki so za kuhinjsko rabo. Enako kot sorodni kardij tudi artičoke množimo s semeni.

To sta dve sorodni rastlini, po novem različici iste vrste in z enotnim strokovnim imenom Cynara cardunculus. Kardij velja za listno zelenjavo in posebej cenjeni so njegovi beljeni listni peclji. Pri artičokah pa so najpomembnejši cvetni popki in cvetje. Srebrnkasto nakosmatenih listov tudi ne gre zanemarjati, saj so na vrtu posebnost v svoji šopasti razrasti ter zelo uporabni tudi v večjih cvetličnih aranžmajih. Pri artičokah so prava eksotika cvetni popki, odprto cvetje ali krtačasti ostanki dozorelih soplodij. Še to: soplodje nastane iz socvetja, in to, čemur rečemo pri artičoki cvet, je socvetje. Odprta socvetja s štrlečimi prašničnimi nitmi cevastih cvetov so prava paša za oči, ker so rožnato vijoličasta in več kot za pest velika. Torej nekaj nevsakdanjega za šopek. Ko odcveti, morda dozori seme, zagotovo pa ostane cvetišče kot kakšna okrogla krtačka, kakršne v manjši izvedbi najdemo po senožetih kot spomin na nekoč cvetoče bodeče neže.

V kuhinji žrtvujemo artičokine mlade cvetne popke, saj so ta cvetišča med zelenjavo prava delikatesa. V njih je res skoraj 88 odstotkov vode, toda ostanek so same za zdravje koristne reči, vitamini in rudnine. Zato jih lahko hrustajoče pospravimo kar surove s soljo, v solati s kisom in oljem ali kuhane, zapečene na pici. Za sladokusce jih konzervirajo in spravijo v kozarce in pločevinke. Kot aperitiv iz artičok naredijo liker cynar ali tudi vino. Nekoč so sok uporabljali celo za sirjenje mleka, k čemur pripomore encim cinaraza. Zdravilni učinki artičoke so očitni pri varovanju jeter, pri ledvičnih boleznih, izvleček pa preprečuje tudi arteriosklerozo.

V celinski Sloveniji je pridelava bolj tvegana, toda še vedno izvedljiva. Sadike, vzgojene iz semena, sadimo na stalno mesto, kjer bodo ostale nekaj let, če jim slučajno miške ne poglodajo korenin. Ena sama rastlina zahteva vsaj en kvadratni meter in sončno rastišče. Po mojih izkušnjah je treba artičokam jeseni skrajšati liste skoraj do tal, koreninski vrat pa je dobro na debelo prekriti z listjem ali slamo in obtežiti z vejami. Pozimi tu in tam kakšna rastlina omaga, večina pa jih le ostane. Artičoke in kardij so v sredozemskih deželah zelo cenjena zelenjava, kar so izkoriščali že zelenjadarji starega Egipta. V 15. stoletju so ju Arabci prinesli v Španijo in še danes jo največ pridelujejo na Pirenejskem in Apeninskem polotoku.

Dvajset imen bodeče vremenarke

Beli jezičasti cvetovi bodeče neže so suhi in ob pričakovanem dežju se upognejo k sredini socvetja. Tako rastlina zavaruje dozorevajoča semena ter obenem napoveduje spremembo vremena.

Vremenarko bi bilo treba dati v narekovaje, saj tokrat govorimo o bodeči neži, kompavi, vragovi šalati, konjski potici, vražji roži, velikem stričku, da ne naštevamo še naprej menda dvajsetih ljudskih imen za tisto, kar botaniki poimenujejo Carlina acaulis. To pomeni natanko toliko kot brezstebelna kompava. Na senožeti je opazna predvsem v cvetu ali pa se zavemo njene prisotnosti na koži bosega podplata. Bodeča neža v cvetu zanesljivo kaže pričakovano vremensko spremembo, a vremenske napovedi gotovo ne more nadomestiti. Dejstvo pa je, da se njeni jezičasti obodni cvetovi na rastoči rastlini upognejo proti sredini cvetnih koškov takoj, ko grozi slabo vreme in se poveča zračna vlaga. To je varovalni ukrep, namenjen dozorevajočim semenom v osrednjem delu socvetja. Izrinjena semena s kodeljastim padalcem lahko poletijo le v lepem vremenu, ko jih vetrc raznese daleč naokrog. Zaradi povezanosti z vremenom se je kompave v nemško govorečem svetu prijelo ime Wetterdistel. Suho cvetje je neredko sestavni del dekorativnih vencev na vhodnih vratih. Običaj takšnega okraševanja vhoda z bodečo nežo naj bi izviral iz baskovske kulture v Pirenejih, kjer velja kompava za simbolno prinašalko sreče. Rastlino v naravi srečujemo od nižavij do alpinskega pasu, vendar predvsem tam, kjer so tla prej pusta kot bogata, prej sušna kot sveža. Rastlina je izrazita dvoletnica in jo je mogoče tudi gojiti. Sadike, vzgojene iz semena, obvezna je jesenska setev, načrtno pridelujejo za uporabo v suhih aranžmajih. Floristom je cvetni košek z nekaj bodičastimi listi uporaben element v svežih ter pogosteje suhih šopkih. Še večjo uporabnost ima steblast različek te vrste (Carlina acaulis var. caulescens) z 20 do 30 cm visokimi stebli. Med našimi cvetličarji je komajda cenjena uporabnost bodeče neže, a nekateri jo vendar naberejo za svojo rabo, saj pri nas v naravi ni ogrožena. Predvsem severni sosedje pa jo bolj cenijo in med tamkajšnjimi vrtnarijami niso redke tiste, ki ponujajo sadike v posodah.

Bodoglavec in alpska možina

Polno razcvetena socvetja navadnega bodoglavca (Echinops ritro) so zaradi zanimive barve lepa v svežem šopku. Lahko jih tudi posušimo, saj ohranjajo precejšen del sveže obarvanosti.

Glavičasta socvetja navadnega bodoglavca so sestavljena iz množice jezičastih cvetov z večlistnimi ovojki. Nedorasla socvetja so mešanica zelenkastih in modrih odtenkov ter so podobna bodičastim žogicam. Prava modrina se pokaže šele ob poznejšem razcvetu, kar je običajno julija in avgusta. To je trajnica med košarnicami in je razširjena po Evropi in zahodni Aziji. Večji del Slovenije ga pozna predvsem kot okrasno rastlino, v naravi pa ga srečamo na suhih višje ležečih kraških travnikih, v submediteranskem pasu. V resnici pri nas raste podvrsta, ki jo označimo kot Echinops ritro subsp. rhutenicus. Gojene različice zrastejo celo do metra, v skopih naravnih pogojih pa so rastline lahko komaj 20 cm visoke.

Če smemo pri nas brez skrbi nabirati bodečo nežo za suhe aranžmaje, se moramo pri nabiranju barvitejše alpske možine zavedati, da je to zavarovana vrsta. Alpska možina (Eryngium alpinum) je močno ogrožena prav zaradi čezmernega nabiranja za okrasne namene, zato naj si ljubitelji raje priskrbijo sadiko pri vrtnarju. Dejansko ta vrsta raste le v Alpah, Juri in menda Karpatih. Sorodna ametistasta možina (Eryngium amethystinum) je pri nas precej pogosta v Breginjskem kotu in Soški dolini, sicer pa jo srečujemo v Tuniziji, Siriji, Turčiji ter vseh balkanskih deželah. V Sloveniji raste le pet vrst, vseh po svetu naj bi bilo blizu 200, najštevilnejše pa so v Mehiki, Braziliji in Argentini. Na vrtovih gojimo večje število križancev, ki jih je mogoče klonirati s koreninskimi reznicami (potaknjenci), sicer pa jih sejemo. Pri presajanju je treba paziti, da se ne poškoduje dolga vretenasta korenina. Ustrezajo jim globoka, suha in s hranilnimi snovni revna tla ter sončna rastišča. Tako možine kot bodoglavec uporabljamo za sveže ali suhe šopke.

Besedilo in fotografije: Izidor Golob


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media