Nepravilna uporaba škropiv škoduje opraševalcem

Prosti čas | mar. '21

Foto: Freeimages

V sodobnem načinu kmetovanja ali vrtnarjenja se proti škodljivcem na rastlinah borimo tudi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kar bi lahko »prevedli« kot sredstva za varstvo rastlin, v pogovornem jeziku pa jim pogosto rečemo tudi pesticidi ali pa kar škropiva. Čeprav jih uporabljamo pri pridelavi hrane, številna izmed njih niso povsem nedolžna. 

Prav nasprotno, imajo celo škodljiv vpliv na okolje, živali in rastline. Skrbi nas zlasti negativen učinek, ki ga imajo ta sredstva na opraševalce, kot so medonosne čebele, čmrlji in divje čebele. Določena sredstva so lahko namreč ob nepravilni uporabi ali skladiščenju zanje smrtna. Spomnimo se, kako je pred nekaj leti pred čebeljimi panji na določenih območjih ležalo na milijone mrtvih čebel. Pri divjih opraševalcih takšni pomori niso tako odmevni, saj jih zaradi majhnega števila živali, ki živijo razmeroma skrito v našem okolju, večinoma ne opazimo.

Čebele in drugi opraševalci pridejo v stik s sredstvi, ki so zanje nevarna, med nabiranjem nektarja na cvetočih rastlinah, posledice pa so odvisne od vrste sredstva. Pri nekaterih lahko te drobne živali umrejo takoj po zaužitju, pri drugih pa se vrnejo v svoje domovanje ter tam strupeno snov nevede oddajo drugim. Takrat pride do zastrupitve celotne družine. Nekatera sredstva pa ne povzročijo hitre smrti, pač pa »le« skrajšajo njihovo življenjsko dobo, tako da zastrupitev običajno ostane neopažena. Raziskovalci iz Velike Britanije so odkrili, da lahko določeni pesticidi, čeprav v majhnih količinah ne povzročijo opaznih negativnih sprememb pri čebelah, usodno vplivajo na razvoj čebelje zalege. Ugotovili so, da stik ličinke s takšnimi snovmi vpliva na slabši razvoj možganov. Pri odraslih čebelah so manjši, zato imajo slabše razvit spomin in slabšo orientacijo, kar pomeni, da se čebela, ko zapusti panj, vanj ne zna več vrniti. Podobni učinki so prisotni tudi pri divjih čebelah, čmrljih in drugih opraševalcih.

So pa oboji, tako čebele kot divji opraševalci, pomembni, saj na njih sloni skoraj tretjina pridelane hrane, več kot 90 odstotkov sadja ter razmnoževanje in obstoj številnih žužkocvetnih rastlin v naravi. Zmanjševanje števila opraševalcev bi usodno vplivalo na pridelavo hrane ter na manjšo raznolikost rastlinskih ter posledično tudi živalskih vrst v našem okolju.

Previdno in po navodilih

Kaj torej lahko naredimo, da preprečimo zastrupljanje opraševalcev? V prvi vrsti lahko na njivah, sadovnjakih ali vrtovih sadimo ali sejemo rastline, ki so odpornejše proti boleznim in okoljskim dejavnikom. To so v večini primerov tradicionalne sorte ali pa sorte, ki so jim s selekcijo izboljšali odpornost in prilagodljivost. Veliko škodljivcev in plevelov lahko odstranimo ali povzročeno škodo zmanjšamo tudi z mehansko obdelavo tal (oranje, rahljanje, prezračevanje …) in kolobarjenjem. Predvsem na manjših površinah, vrtovih in manjših njivah lahko plevele in tudi nekatere škodljive živali odstranimo tudi ročno. Pri številnih škodljivcih in boleznih rastlin pa se lahko namesto sintetičnih sredstev, ki so okolju škodljiva, odločimo za uporabo sonaravnih sredstev, ki prav tako opravijo svojo nalogo.

Če ne gre drugače in vseeno posežemo po sintetičnih sredstvih za varstvo rastlin, pa pri vsaki uporabi dosledno upoštevajmo navodila z embalaže. Sredstva, ki so dokazano nevarna čebelam, imajo označbo tako na nalepki kot tudi v navodilu za uporabo. Preprečiti je treba predvsem zanašanje ali njihovo uporabo na površinah s cvetočimi rastlinami ter na površinah v bližini čebelnjakov. Pred uporabo sredstev, nevarnih čebelam, v trajnih nasadih (sadovnjaki, vinogradi) je treba pokositi ali zmleti cvetočo podrast. Prepovedana je tudi uporaba sistemičnih FFS (ta delujejo v celi rastlini), ki so označena kot čebelam nevarna v času cvetenja gojenih rastlin. Pri kontaktnih FFS (delujejo samo na mestu nanosa), ki so označena kot čebelam nevarna, pa je v času cvetenja gojenih rastlin prepovedana uporaba v dnevnem času, torej se lahko izjemoma uporabljajo le v nočnem času (od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom).

Simon Golob, Čebelarska zveza Slovenije


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media