Vzgoja za novo solidarnost med ljudmi

mar. '21

Ljudje ocenjujejo kakovost oskrbe po oskrbovalcih. Če poklicni ali družinski oskrbovalec pomaga onemoglemu človeku tako, kakor bi to želeli zase, ga imamo za kakovostnega. Oskrbovanje je zahtevno delo. Oskrbovalec je nenehno na izpitu svoje humanosti in pogosto na meji telesnega in duševnega napora. Družba tega dela danes ne ceni visoko. Grozi nam pomanjkanje kakovostnih oskrbovalcev. V času priprave sodobnega zakona o dolgotrajni oskrbi nas razmislek o oskrbovalcih prizemlji. Kaj mora narediti za kakovostne oskrbovalce sistem, česa ne more in kdo bo to naredil?

V javnosti je glasno stališče, da je kakovost oskrbovanja odvisna od denarja, ki ga ima za oskrbo človek sam ali država. Toda dražji dom nima nujno oskrbe, prijaznejše človeku. Tudi kakovost oskrbe tistih, ki jih oskrbujejo domači, ni odraz njihovega premoženja. Od dveh oskrbovalcev, ki imata enako denarja, je lahko eden dober, da bi si ga človek želel za oskrbovanje, drugi pa ne. Materialna varnost ne more zagotoviti kakovostne oskrbe, je pa pogoj za oskrbovanje – zato je sodoben zakon o dolgotrajni oskrbi nujen.

Isto velja za čas. Oskrbovanje zahteva čas. Ker je čas denar, smo pri prejšnji rešitvi. V državi nam naglo naraščajo potrebe po oskrbi, zato je skrajni čas, da si zagotovimo stabilen solidarnostni vir za pravičen dohodek vseh, ki porabljajo svoj čas za oskrbovanje, in ob tem skupno normo minimalne kakovosti oskrbe. Tudi pri tem pa je treba upoštevati, da je lahko od dveh oskrbovalcev, ki imata za oskrbo enako časa, eden kakovosten, drugi pa ne.

Za kakovostno oskrbovanje je potrebno znanje. Oskrbovalcu omogoča, da isto storitev opravi bolje, lažje in hitreje. Tudi tu pa velja: od dveh oskrbovalcev z enakim znanjem je eden kakovosten, medem ko si drugega človek ne bi želel za oskrbovalca.

Za vse državljane

Denar, čas in znanje so pogoji za kakovostno oskrbo v ustanovah in doma. Sodobni zakoni o dolgotrajni oskrbi v evropskih državah imajo edini namen, da te pogoje zagotavljajo vsem državljanom. Zagotovi solidarno in finančno vzdržno blagajno – podobno kot pokojninska blagajna pokojnine in zdravstvena blagajna plačilo zdravljenja in zdravil. Zagotovi solidno usposabljanje vsem formalnim in neformalnim oskrbovalcem. Zakon o dolgotrajni oskrbi zagotovi nujno telesno in duševno razbremenitev ter socialno oporo poklicnim in družinskim oskrbovalcem.

Domet nacionalnega sistema je zagotoviti pogoje za minimalno kakovost oskrbovanja, od tu naprej pa odloča o kakovosti oskrbovalec kot človek. V istih finančnih in časovnih razmerah ter ob enakem znanju bo kakovosten oskrbovalec tisti, ki zavestno oblikuje svoj značaj v človekoljubni smeri in zavzema do oskrbe pritrdilno stališče; ki si oblikuje osebno vizijo oskrbe, smo dejali zadnjič. To uspeva človeku, ki najde trden odgovor na vprašanje, kakšen je smisel oskrbovanja nemočnih ljudi. Samo doživljanje smisla je dovolj močan magnet, da nas motivira za naporne življenjske naloge.

Zato je vzporedna nacionalna naloga s sprejemanjem sodobnega zakona o dolgotrajni oskrbi vzgoja za novo solidarnost med ljudmi – kakor je to poimenoval evropski dokument o odzivu na staranje prebivalstva. Raziskovalni podatki po prelomu tisočletja govorijo, da tradicionalna solidarnost upada. Solidarnost pa nujno potrebujeta za preživetje in razvoj vsak človek in vsaka skupnost. Krepimo jo z vzgojo, ko jo človeško oblikujemo v družini, vrtcu, osnovni in drugih šolah in usposabljanjih skozi vse življenje; tudi v tretjem življenjskem obdobju. Ko se zavestno usmerjamo v empatično doživljanje vsakega človeka, v lepo komuniciranje z njim in oblikovanje lepega vzdušja med nami.

Priprava zakona za dolgotrajno oskrbo, ki nam bo v Sloveniji zagotovil pogoje za razvoj sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe, je naloga zdravstvenega in socialnega ministra, pravimo. In je res – ne vsakega posebej, ampak obeh skupaj. Ob tem pa imata še zahtevnejšo nalogo ministra za vzgojo in kulturo, da usmerita vzgojno-izobraževalne, informacijske in kulturne sisteme v pospešen razvoj zavestnega učenja solidarnosti. Prva dva ministra lahko s sodobnim oskrbovalnim sistemom zagotovita boljše pogoje za oskrbovalne storitve, druga dva pa z vzgojo, izobraževanjem in informiranjem za krepitev empatične solidarnosti med prebivalci Slovenije. Humanost naših formalnih oskrbovalcev v ustanovah in neformalnih oskrbovalcev na domovih je in bo vedno odsev tega, koliko imamo vsi prebivalci Slovenije razvito medčloveško solidarnost v sebi.

Prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media