Kultura kratke
Leto Josipa Ipavca
Šentjurska občina ob 100. obletnici smrti skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca (1873–1921), rojenega v Šentjurju, pripravlja številne dogodke. Ob kulturnem prazniku so predstavili knjigo Slovenski Mozart Igorja Grdine, ki jo je izdala založba Beletrina, sozaložnica je bila občina. Ipavec se je uveljavil kot skladatelj samospevov in orgelskih skladb, bil je avtor prvega slovenskega baleta Možiček. Komična opera Princesa Vrtoglavka pa je bila krstno uprizorjena šele leta 1997.
V Ipavčevem centru Šentjur bo aprila potekal dogodek Hugo Wolf in Josip Ipavec, takrat bodo v občini zasadili tudi jablano bogatinko, ki jo je vzgojil njegov oče Gustav. Dogodki in simpozij si bodo sledili do konca letošnjega Ipavčevega leta, oktobra bo na primer dvodnevni znanstveni simpozij s koncertom samospevov družine Ipavec in sodobno plesno variacijo baleta Možiček.
Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so pridobili prvi izvirni in avtentični pesnikov rokopis pesmi. Pomembna kulturnozgodovinska pridobitev, ki dopolnjuje bogato zakladnico Prešernovih rokopisov v nacionalni knjižnici, je napisana v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu pa je njegov podpis v gajici. To je satirična meniška balada, ki pripoveduje o Senanu, ki se umakne na samotni otok, da bi se izognil skušnjavi, a tej kljub temu ne uide, zato se na koncu vseeno vrne med ljudi, pesem pa Prešeren tako zaključi predvsem zbadljivo do menihov. Rokopis Svetega Senanusa je v digitalni obliki na ogled na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.
Šoštanj praznuje 110 let, odkar je postal mesto
Njegova več kot stoletna zgodovina je ob tej priložnosti predstavljena v novi knjižici z naslovom Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku. V njej je izbor 110 ključnih identifikacijskih elementov zahodnega dela Šaleške doline, ki so v preteklosti sooblikovali prostor in so nekateri ostali del sedanjosti. V knjižici žepne velikosti so kratka besedila (dobesedno odstavki, kot jih napoveduje že sam naslov) ter živopisne ilustracije, ki bodo pritegnile tako otroke kot odrasle. S knjižico Občina Šoštanj popularizira svojo izjemno bogato in raznoliko naravno in kulturno dediščino. Predstavljeni so na primer že pozabljeni in zdaj ponovno odkriti trški prapor iz leta 1791 ter stara trška pečatnika iz poznega 16. oziroma 17. stoletja, kar dopolnjuje védenje o razvoju šoštanjskega grba, ki je povzet v občinski grb. Knjigo si lahko ogledate v tamkajšnji Vili Mayer.
RAZSTAVE
»Tu se je smrt utrudila do smrti …«: Slovenske žrtve Auschwitza
Sedemindvajsetega januarja 2021 je minilo 76 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ta dan je bil izbran za dan spomina na holokavst. Na svetu ni kraja, ki bi bil bolj zaznamovan s smrtjo: od leta 1940 do leta 1945 so tukaj ubili okoli 1,1 milijona ljudi. Dokumentarna razstava pripoveduje o 2300 ljudeh iz Slovenije, ki so jih odpeljali v to taborišče. Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bilo tudi okoli 350 Judov, vsaj 78 Romov in vsaj en pripadnik Jehovovih prič. Domov se je vrnilo le okoli tisoč ljudi. Zato je Auschwitz eno največjih pokopališč slovenskih žrtev druge svetovne vojne. Razstava, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor, je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije do sredine marca.
Ko ste v dvomu, pojdite v Mestni muzej Ljubljana
Če ste ljubitelji sodobne umetnosti ali zbiratelji, obiščite razstavo sodobne umetnosti, ki širi obzorja, ruši tabuje, izziva gledalce, jim postavlja vprašanja in ponuja svoj razmislek. Razstava več kot sto slik, kipov, tapiserij, videov, fotografij, instalacij, razglednic in zvočnih ter videoperformansov svetovno priznanih umetnikov v izvrstni kuratorski koreografiji Tevža Logarja je priložnost, ki je na ogled v ljubljanskem Mestnem muzeju do 5. aprila.
Na drugi strani – slovenska fotoreportaža
Po dveh letih raziskovalnega dela so v Galeriji Jakopič pripravili razstavo, ki izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev. Ti so po lastnih pričevanjih vedno »na drugi strani«, s svojimi fotografijami predstavljajo drugo, morda dotlej nevidno ali neznano plat določenega dogajanja, čeprav je njihova pripovedna moč v primerjavi z besedilom pogosto zapostavljena. Prednost imajo komercialne vsebine pred tistimi, ki jih sporočajo fotoreporterji kot družbeno pomembne. Trije obsežni tematski sklopi Identiteta, Moč in Vsakdanje predstavljajo polja preglednega in zanimivega gradiva. Na ogled do 19. junija.
GLEDALIŠČE
Premiere v novomeškem Anton Podbevšek Teatru
Po besedah ravnatelja Matjaža Bergerja bodo »pod drobnogled vzeli dva večja življenjepisa – Antona Gramscija in Edvarda Kocbeka ter serijo biografij iz vsakdanjega življenja, pripetega na figure, mite, posamezne zgodbe in slovenske igralce, ki v tem času prihajajo na prizorišče«. Sezono je začela predstava Črna koža, bele maske, »ki se ukvarja z zakoreninjenimi stereotipi o Afriki in Afričanih. Medtem ko želimo rasizem pripisati zgodovini in ga tam tudi odložiti, so svet ponovno pretresle novice, ki kažejo, da rasizem še kako vztraja in da je problematika še kako pereča. Po usmrtitvi G. Floyda v ZDA, ki je prebudila množice in spodbudila proteste gibanja BLM, se je izkazalo dvoje: da v 21. stoletju sistemski rasizem še kako obstaja in da to, da se pretvarjamo, da ne obstaja, kvečjemu kaže na našo ignoranco, zmožnost odrinjanja in nezmožnost soočenja z večno aktualno problematiko,« je povedala plesalka, koreografinja in režiserka Maša Kagao Knez. Predstava je nastala je v koprodukciji s Plesnim teatrom Ljubljana.
Spletna predstava Ta obraz
To je prvo dramsko besedilo britanske dramatičarke Polly Stenham (1986), ki je bila ob izidu besedila stara komaj devetnajst let. Odseva zapleteno avtoričino razmerje z mamo, s katero je imela po ločitvi staršev le malo stikov, avtobiografski pa je tudi podatek o odtujenem očetu poslovnežu. Dramatičarka je v svojih delih izrazito osebna: ukvarja se z lastno generacijo in družbenim kontekstom, ki ga dobro pozna, zato so njena besedila iskrena, mladostna, neposredna. Na ogled na spletni platformi Mestnega gledališča ljubljanskega Tretji oder.
Romeo in Julija na mariborskem odru
Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je odločil, da bo najslavnejšo ljubezensko zgodbo vseh časov po 69 letih ponovno uvrstil v program. Ljubezenska zgodba mladega para je znana vsem, manj je znano to, zakaj Julija ni dobila Romeovega pisma. Takrat je bila v Mantovi, kjer sta živela, kuga. Zgodovina se na neki način ponavlja. Ponavljata se tudi ljubezen in misel, da nas nič ne more razdvojiti. Glavni vlogi igrata Julija Klavžar in Žan Koprivnik.
