Rogova kolesa – ponos slovenske industrije

Zgodbe | mar. '21

Pony, najbolj priljubljeno Rogovo kolo

Na Trubarjevi cesti v Ljubljani že nekaj časa brnijo gradbeni stroji, dvorišča, porisanega z grafiti, ni več, tudi oken, za katerimi je zadnja leta potekalo živahno ustvarjanje članov Socialnega centra Rog, ni več. Na zemljišču nekdanje tovarne Rog, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana, so po njenem dokončnem propadu svoj začasni dom namreč našli mladi alternativni umetniki, zdaj pa bo na tem mestu zrasel sodoben stanovanjsko-poslovni center. Spomin na Rog bo dokončno zbledel.

Tovarna koles in pisalnih strojev Rog se je v prostore nekdanje tovarne usnja na Trubarjevi ulici preselila leta 1952. Začetek tovarne pa sega v leto 1949, ko so v prostorih nekdanje milarne na Viču ob pomoči strokovnjakov tovarne Puch iz Gradca začeli izdelovati dele za kolesa. Ime je podjetje dobilo po sedežu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot v Kočevskem rogu. Postopno so opustili izdelavo pisalnih strojev, ohranili pa nekatere druge dejavnosti, kolesa so serijsko redno začeli izdelovati leta 1957. Tovarna je uresničevala besede tedanjega gospodarskega ministra Luke Leskoška, da so kolesa pridobitev za ljudi, ki bodo tako hitreje prišli v službo in domov. O silovitem razvoju govori podatek, da je Rog že leta 1963 postal največji jugoslovanski proizvajalec koles, kar je ostal vse do osamosvojitve Slovenije. O dvigu produktivnosti pa pričajo številke: leta 1958 je ena zaposlena oseba na leto izdelala 50 koles, leta 1967 že 247.

Leta 1964 se je zgodil preboj z nizkim zložljivim kolesom z majhnimi kolesi, ki so ga poimenovali Pony, narejen pa je bil po italijanski znamki Graziell. Zanimanje je preseglo vsa pričakovanja. Stalno so ga izboljševali in mu dodajali prestave, dobro se je prodajal tudi v tujini, kupovali so jih predvsem lastniki jaht, ladij in avtodomov. Nadgradili so ga še s pomožnim motorjem in dobili smo nadvse priljubljeni Pony Express. Na trge zahodne Evrope, Kanade in ZDA so pod različnimi imeni uspešno izvažali še druga kolesa in okvirje za kolesa.

Nova tovarna in nova kolesa

Ob 30. obletnici obstoja Roga so v Mostah odprli novo tovarno in vanjo preselili večino proizvodnje, ki so jo občutno razširili. Za Rog je bila najuspešnejša druga polovica osemdesetih let preteklega stoletja, ko je iz njihove tovarne prišlo na ceste že pol milijona koles letno. Med drugim tudi znamenito otroško kolo Kekec z dvema pomožnima snemljivima stranskima kolescema in nato še kultni BMX, ki je bil namenjen vožnji zunaj urejenih poti in so ga mladi razgrabili. To je bil čas hitrega razmaha rekreacije in slogana Vsi na kolo za zdravo telo. Začeli so se veliki kolesarski maratoni, ki so zahtevali nove tipe športnih koles. Dobili smo znamke Elite Special, Senior, Senior Elite … Leta 1981 so predstavili poldirkalno kolo Maraton za moške in ženske, nekoliko kasneje pa še model Sprint z desetimi prestavami. Leta 1988 smo dobili prvo domače gorsko kolo znamke Horizont.

Potem so prišla nesrečna devetdeseta leta, ko sta se tudi Rogu zgodila izguba jugoslovanskega trga ter zmanjševanje proizvodnje in števila zaposlenih, a leta 1992 so še vedno izvozili kar 60 odstotkov svoje proizvodnje, pri čemer so skoraj polovico predstavljala gorska kolesa. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje je bila kljub hudi konkurenci iz uvoza Rogova proizvodnja še precej stabilna, bilo je veliko povpraševanja po mestnih kolesih nižjega cenovnega razreda, a zaradi slabih poslovnih rezultatov je podjetje leta 1999 pristalo v postopku prisilne poravnave. Po preoblikovanju so v njihovi proizvodnji prevladovala gorska kolesa, še vedno pa tudi kolesa Pony ter sodobnejši modeli, med drugim tudi priljubljeno žensko mestno kolo Holland.

Nekdanja tovarna Rog

Pomemben preobrat se je zgodil v letih 2002 in 2003, ko je v Rog kot novi strateški lastnik vstopila družba Skimar, podjetje pa se je preimenovalo v družbo Elan Bikes. Začeli so izdelovati takrat zelo priljubljena športna in cross kolesa višjega cenovnega razreda pod blagovno znamko Elan ter treking in gorska kolesa. Elanova kolesa so bila tudi v tujini zelo cenjena, podjetje je imelo zelo ambiciozne načrte in prihodnost je bila svetla. A leta 2005 je prišlo do zamenjave celotnega vodstva krovnega Skimarja, posledično je odstopilo vodstvo podjetja Elan Bikes, in leto dni kasneje se je uspešno podjetje, ki se je medtem preimenovalo nazaj v Rog, znašlo v stečaju.

Del Rogove zapuščine si je mogoče ogledati v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer so leta 2008 pripravili odmevno razstavo in obsežno brošuro Dve kolesi in par nog avtorja Borisa Brovinskyja.

Od vajenca do šefa

Ni bilo malo ljudi, ki so bili v Rogu vso svojo delovno dobo, tudi Jože Fink je bil med njimi. »Podstrešno okno našega stanovanja na Petkovškovem nabrežju je ponujalo lep razgled na dvorišče tovarne, kjer se je leta 1953 pojavil velik napis »ROG«. Po končani osnovni šoli so me starši peljali na razgovor v tovarno, da bom delal blizu doma, so mi rekli. Začel sem kot vajenec, strojni ključavničar, potem sem postal oddelkovodja, tehnolog in končno vodja tehničnega oddelka. Taka je bila moja osebnostna rast in z menoj je raslo tudi 'moje' podjetje,« se spominja. »Napredek je bil silovit. Imeli smo lastni razvoj, proizvodnjo smo širili tudi z drugimi izdelki. Poleg velike izbire različnih koles, mopedov, transportnih naprav smo izdelovali še opremo za galvane, cevi za lastne potrebe in prodajo, izdelke za Ikeo, ponujali smo številne usluge, imeli smo tovarno cevi v Tržiču, tovarno v Savljah in potem novo tovarno koles v Mostah. Širili smo tudi svojo trgovsko in servisno mrežo,« pripoveduje Jože Fink. In dodaja, da si danes težko predstavljamo, kolikšni napori so bili potrebni za tak razvoj. »Delo v treh izmenah je bilo običajno, saj je bila želja po nakupu Rogovega kolesa izjemna, pa čeprav je bilo treba zanj odšteti kar nekaj povprečnih plač ali celo vzeti kredit.«

Delavke v proizvodnji

A tovarna je poleg zaslužka delavcem in njihovim družinskim članom dajala še veliko več. »Imeli smo knjižnico, folklorno skupino, organizirane športne dejavnosti, kolesarsko tekmovalno ekipo, ki je promovirala Rogova kolesa doma in v tujini. Oddih na morju v lastnem počitniškem domu ali planinah sta nam zagotavljali močna sindikalna in mladinska organizacija. Ni manjkalo proslav, na katerih je sodelovala bližnja šola Ledina, nagrad za uspešno delo, kolesarskih piknikov, na katerih smo se delavci spoznavali, zato nam ni bilo nič težko. Ko danes pogledam skozi okno na novo asfaltirano kolesarsko stezo, je med kolesarji še veliko takih, ki imajo kolesa z Rogovo značko,« obuja spomine Jože Fink.

Kolesarsko društvo Rog

Za promocijo tovarne in razvoj kolesarstva v Sloveniji je izjemnega pomena Kolesarsko društvo Rog, ki so ga ustanovili hkrati s podjetjem leta 1949 in je bilo sprva namenjeno testiranju koles iz lastne proizvodnje. Kmalu pa so se kolesarji začeli tudi meriti med seboj. Resničen tekmovalni razvoj se je začel s prihodom Zvoneta Zanoškarja, najprej kot uspešnega tekmovalca, kasneje trenerja Rogove kolesarske ekipe. Mejnik, ki je pomenil začetek popularizacije kolesarskega športa, je postavil Rudi Valenčič, ki je na olimpijskih igrah leta 1968 v Mexicu dosegel 17. mesto. To je podjetju in tekmovalcem dalo nov zagon, sledili so številni uspehi slovenskih kolesarjev, med drugim Vinka Polončiča, ki je v osemdesetih letih kot prvi Jugoslovan prestopil v profesionalno ekipo. Ko je Andrej Hauptman v letih 2001 in 2002 na svetovnem prvenstvu profesionalcev zasedel 3. in 4. mesto, je dodatno tlakoval pot slovenskim kolesarskim uspehom. Zadnji s tega uspešnega seznama je Tadej Pogačar. V Rogovih delavnicah se je prav tako rodila ideja za Maraton Franja, največjo kolesarsko prireditev v Sloveniji, in bo letos praznoval svojo 40. obletnico. Maraton poteka krožno s ciljem in startom v Ljubljani in pelje tudi čez strm vzpon Kladje nad Cerknim in se nadaljuje s spustom v Poljansko dolino.  

Jožica Hribar, fotografije hrani MNZS


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media