Prerivanje na vrhu

mar. '21

Za slovenske zmage

Praviloma je na koncu vsake tekme le eden, ki mu sodniki potrdijo zmago. In v tekmi za izvolitev predsednika najmočnejše države na svetu je zmagal demokratski kandidat Joe Biden. Njegov republikanski tekmec Donald Trump je izgubil, in to kljub prizadevanjem dokazati, da so demokrati »ukradli« volitve. Še več, njegovo spodbujanje k uporu in zasedbi kongresa je privedlo k ustavni obtožbi, da je s temi dejanji ogrozil ustavno ureditev države. No, že druga ustavna obtožba v senatu ni dobila zadostne podpore, ostaja pa dejstvo, da ga imajo tudi republikanski senatorji za soodgovornega za dejanja, ki jih zakoni štejejo za nesprejemljiva. Kljub temu pa se njegova bitka za politični in gospodarski vpliv še ni končala. Dejstvo je, da je Trumpa na volitvah podprla skoraj polovica volilnih udeležencev in da ostajajo ZDA tudi po volitvah politično razklane.

Za novega predsednika Joeja Bidna je zatorej prva naloga povezati razdvojeno družbo, da bi se lahko učinkovito spopadli s posledicami Trumpovega predsedovanja in izzivi, ki jih prinašajo nove okoliščine.

Ta čas se je treba najprej spopasti s posledicami zdravstvene krize, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Ne gre samo za ogroženo življenje državljanov, ampak tudi za gospodarske in socialne posledice. Zmanjšala se je gospodarska dejavnost, povečala nezaposlenost, zrasle so napetosti med družbenimi skupinami. Te napetosti naj bi bile po ocenah nekaterih analitikov celo tako velike, da bi lahko prišlo do oboroženih spopadov. O tem, da se ameriška družba vse bolj radikalizira, naj bi dokazoval podatek, da se je v zadnjem letu znatno povečala prodaja strelnega orožja zasebnikom.

Pandemija je močno spremenila tudi mednarodno okolje, in če želimo vsaj omiliti posledice, ki jih je povzročila, bo treba iskati rešitve na svetovni ravni. Tu pa naletimo na težavo, ki jo ponazarja prepad med razvitim in nerazvitim delom sveta. Najrevnejše države preprosto nimajo denarja, da bi kupile cepivo, ki bi zaščitilo državljane pred novo boleznijo. Zagotoviti ne morejo niti najosnovnejše zdravstvene oskrbe.

V ozadju svetovne zdravstvene krize pa poteka še prerivanje med velesilami za odločilen vpliv na gospodarske, vojaške in politične razmere. Težnje postati ali ostati ključni dejavnik za prevlado velesile niti ne skrivajo. Tako na primer brez pomislekov odobravajo kredite za oboroževanje, namesto da bi nerazvitim pomagale z učinkovitimi razvojnimi projekti. 

Z revščino imajo veliko izkušenj Kitajci. Pravzaprav je država nastala z bojem proti revščini pred dobrimi 70 leti, ko je obubožane »kmečke proletarce« v graditev nove družbe vodil Mao Cetung. Kot vse revolucije je bila tudi kitajska nasilna, po osvojitvi oblasti so komunisti vladali s trdo roko in se niso kaj prida ozirali na spoštovanje človekovih ali nacionalnih pravic. No, premagali pa so lakoto in za ceno velikega odrekanja vsega prebivalstva začeli pot gospodarske rasti.

Danes je Kitajska druga gospodarska sila sveta, ki se z ZDA »preriva« za prevlado na svetovnem trgu. Tudi v spopadu s pandemijo je uspešnejša od številnih »tradicionalnih demokracij«. Če statistične napovedi ne zavajajo, bo že prihodnje leto njena industrijska proizvodnja presegla raven iz leta 2019. V državah Evropske unije tako hitrega okrevanja ne pričakujejo. Tudi za Slovenijo so napovedi negotove, čeprav je vlada s svojimi ukrepi skušala ublažiti posledice pandemije koronavirusa. V ta namen je najela kredite, ki jih bo treba še dolga leta vračati, poleg tega pa nam je Evropska unija zagotovila še zajetna nepovratna sredstva za okrevanje. Pri tem pa velja opozoriti, da so evropska sredstva namenjena predvsem »zelenim« in tehnološko najnaprednejšim projektom. Zato bi bilo modro, če bi zadolževanje uporabili za razvoj, ki nas bo približal najrazvitejšim državam. To pa je mogoče le z vlaganjem v znanje. Tega je na univerzah in raznoterih inštitutih že zdaj veliko, vendar se zdi, da ga oblast pri sledenju svojim političnim interesom prepogosto zanemari.

Po kitajskem koledarju je letošnje leto v znamenju bivola. Za to žival velja, da je delavna in vztrajna. Oboje bomo potrebovali tudi mi, če se želimo čim prej izvleči iz krize, ki jo doživljamo.

 

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media