Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | mar. '21

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SOLASTNIŠTVO DRUŽINSKE HIŠE

Bralec je skupaj z ženo vložil veliko sredstev in dela v obnovo hiše, ki je bila last njegovih staršev. Pokojni oče ni imel sredstev, da bi hišo vzdrževal. Bratje in sestre pa k obnovi niso hoteli nič prispevati, ker so menili, da je hiša stara in bi jo bilo po očetovi smrti najbolje podreti. Bralec bi rad uveljavil solastništvo hiše, ki je popolnoma obnovljena. Bratje in sestre temu nasprotujejo.

Tisti, ki hišo obnavlja, še ne postane zaradi tega solastnik. Čeprav je bralec izvajal določena vlaganja v hišo in dvorišče in se je pokojni oče s tem strinjal, bralec ni postal solastnik hiše.

Bistveno za to, da nekdo postane solastnik, je, da že pred začetkom vlaganj obstaja dogovor, sklenjen med zemljiškoknjižnim lastnikom in tistim, ki vlaga v hišo, da bo tisti, ki vlaga v hišo, postal solastnik po dokončanju del. Če tega dogovora ni, potem ni mogoče z vlaganji pridobiti solastniškega deleža na tuji nepremičnini.

V postopku dedovanja pa obstaja možnost, da bi bralec dobil povrnjena svoja vlaganja. V zapuščinskem postopku lahko namreč tisti dedič, ki je živel skupaj z zapustnikom in mu je s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju ali ohranjanju premoženja, zahteva, da se iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež. Če torej bralec lahko dokaže, da je živel skupaj z očetom in mu je s svojim delom in sredstvi pomagal pri ohranitvi vrednosti hiše in celo pri povečanju vrednosti hiše, potem lahko v sedanjem zapuščinskem postopku po pokojnem očetu zahteva, da se vlaganja izločijo iz zapuščine.

Pri tem ni nujno, da bi dedič in zapustnik živela v skupnem gospodinjstvu. Možnost uveljavljanja zahtevka zato ni pogojena s skupnim življenjem v ožjem smislu, ampak je bistveno, da je prispevek k povečanju premoženja nastal kot rezultat skupnega delovanja, pri čemer skupno gospodinjstvo ali življenje pod isto streho ni nujen pogoj za utemeljenost zahtevka po tej določbi. Nujno je, da med dedičem in zapustnikom obstoji dejanska pridobitna skupnost. Za njen obstoj tudi ni treba, da bi udeleženca delovala s skupnim namenom ohranjanja ali povečanja vrednosti premoženja, pomembno je le, da je do povečane vrednosti premoženja ali njene ohranitve dejansko prišlo. Pri tem pa mora biti prispevek dediča viden v celotnem premoženju zapustnika. S takšnim upravičenjem na primer ni varovan tisti dedič, ki bi na primer ob zapustnikovem soglasju sam sebi zagotovil stanovanje ali kaj podobnega. Dedič sme zahtevati le izločitev tistega vlaganja, ki je bilo namenjeno zapustniku in za katerega je bil zapustnik obogaten.

Možnost izločitve iz zapuščine obstaja zato, ker je namen zakona, da ne bi drugi dediči, ki niso prispevali k povečanju vrednosti zapuščine, dedovali tistega, kar je k temu premoženju prispeval njihov sodedič.

Značilnost takšnega izločitvenega zahtevka je, da dediču pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Glede na to lahko dedič zahteva izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko dedič zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju in s tem povzroči civilno delitev.

Čeprav je torej pravilo, da le z vlaganji v tujo nepremičnino ni mogoče pridobiti solastniškega deleža, lahko bralec v zapuščinskem postopku pridobi solastniški delež, če bo uspešno dokazal, da so izpolnjeni navedeni pogoji za izločitev vlaganj iz zapuščine. Postopek je lahko kar precej buren in tudi zahteven, ker drugi dediči navadno neradi sprejmejo takšno izločanje, v postopku pa je treba dokazovati vse elemente vlaganj, ki so podlaga za izločitev iz zapuščine. Če bo bralec uspešen, bo dobil solastniški delež na podlagi vlaganj, preostali delež pa bo predmet dedovanja. V postopku dedovanja se bo ta preostali delež razdelil med vse dediče, tudi bralca. Če pa z izločitvijo ne bo uspešen, bo celotna hiša predmet dedovanja.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 9. in 16. marca 2021, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media