Zavihajmo rokave, pripravimo zemljo in sadimo!

Prosti čas | mar. '21

Foto: Freeimages

Da bi delo na vrtu obrodilo obilo sadov, moramo poznati probleme, ki se jim poskusimo izogniti. Zamislimo si, kakšen uspeh smo imeli na vrtu lani. Ali smo imeli škodljivce, strune, polže, voluharja, morda seme ni vzklilo, so sadike izginjale? Letos se potrudimo, da se izognemo tem pastem.

Prvi pogoj za uspešno vrtnarjenje je dobra zemlja. Najboljša je rahla, malo peščena, malo glinena in dovolj vlažna. Potem dodamo še organsko maso, ki je nujna za lepo solato in druge vrtnine. Brez teh snovi ni uspeha, sploh če je zemlja težka, glinena. Organska snov razpada in pri tem sprošča hranilne snovi, ki jih rastline nujno potrebujejo. To so dušik, ogljik, razne aminokisline, huminske kisline itd. Pa saj smo gnojili z mineralnimi gnojili in lansko leto tudi z gnojem, boste rekli. Res je, toda po pobrani letini so se te hranljive snovi potrošile. Zato jih dodajamo na novo, da bodo zemljo rahljale, zadrževale vlago in izboljševale zračnost.

Najenostavnejši način je, da v vrtnarski trgovini nabavimo bioorgansko zemljo, ki je v obliki briketiranih kock. Že ena kocka, ki jo razdremo, prepojimo z vodo in potrosimo po vrtu, bo dovolj. Da bo uspeh še boljši, pri lopatenju dodamo še Bioorganik in tako zemljo poleg organske mase obogatimo še s hranili, kot so dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, železo, bor. Hlevski gnoj ima dovolj dušika in organske mase, drugih hranil pa je manj, zato je dober za gnojenje solate, ni pa dovolj dober za gnojenje paradižnikov, ker bodo cvetovi odpadali. Imeli bomo velike rastline brez plodov. Torej moramo dodati kalij in fosfor. To sicer naknadno lahko popravimo, vendar je potrebno dodatno zalivanje sadik ali dodajanje prek listov.

Te nesrečne strune

Ali ste se spomnili na luknje v gomoljih krompirja, korenja in drugih vrtnin? Letos se morate zares znebiti strun!

Foto: IVR

Pogoj za zatiranje strun je uporaba gnojila Strunal, ki s plinom, ki se kot stranski učinek razvije pri razpadu, uniči strune. Pomembno je le, da je zemlja dovolj vlažna, saj vlaga sproži razpad gnojila na dušik, kalcij in plin, ki razkuži zemljo. Seveda pa moramo opraviti lopatenje, ko je zemlja že toliko topla, da so škodljivci v zgornjih 20 centimetrih zemlje. Ne pozabimo, da moramo zemljo, če je suha, po lopatenju in s tem vdelanju gnojila v zemljo, še navlažiti z zalivanjem. Reakcija traja 14 dni in v tem času ne smemo saditi. Če zemlja ni vlažna, začne gnojilo kasneje razpadati, razpadanje pa poteka počasi in dalj časa. Lahko se zgodi, da zaradi suhe zemlje gnojilo ne razpade tudi mesec ali več. Ko pa se začne deževje, Strunal hitro razpade in uniči že lepo rastoč krompir. Če smo uporabili gnojilo Strunal, je pomembno vedeti, da smo tako zemlji dodali dovolj kalcija, zato apnenje ni potrebno. Dodamo najmanj dva kilograma gnojila na deset kvadratnih metrov. Manj je skoraj nesmiselno, ker ne bo učinka. Lahko pa dodamo več gnojila in se bomo tako zagotovo rešili strun, več gnojila pa ne prija tudi bramorju in bo poginil ali pa se umaknil.

Seveda vrtnine potrebujejo še fosfor in kalij, dve pomembni gradivi za uspeh na vrtu. Prvi omogoča dober razvoj koreninskega sistema in dobro cvetenje, drugi pa boljše opraševanje, dozorevanje in debeljenje ter boljše skladiščenje plodov. Dodajamo ju lahko s pomočjo sadjarsko-vrtnarskega gnojila Vrtnarček, ki ima formulacijo NPK 6-18-28 + Mg + B. Torej malo dušika in veliko fosforja ter kalija z magnezijem, ki skupaj z železom kot mikroelementom pospešuje fotosintezo s povečevanjem celic listnega zelenila, saj prvi tvori jedro, drugi pa okolico celice listnega zelenila. Ob lopatenju dodajamo tudi Bioorganik, ki zemljo oživi, dodatno poveča dušik, fosfor in kalij ter magnezij bor in železo. Tako zemljo izboljšamo, zrahljamo, uničimo škodljivce in pripravimo za sajenje. Grede po lopatenju pustimo pri miru 14 dni, nato jih pregrabimo in uredimo ter nanje sejemo in sadimo. Pazimo pa, da seme primerno zaščitimo pred pticami.

Pri sajenju sadik moramo paziti, da naredimo dovolj globoke luknje, da se koreninski sistem ne zvije, da jih posadimo dovolj globoko, predolge koreninice pri nekaterih sadikah lahko tudi malo skrajšamo. Sadike po sajenju zalijemo. Te se normalno razvijajo, če smo zatrli bramorje, strune in pregnali voluharja. Pojavi pa se še ena nevarnost. To je padavost sadik. Koreninski sistem zgnije, sadike padejo. Pri tem moramo uporabiti fungicid, na primer Previcur, proti koreninski gnilobi. Pa tudi kak drug fungicid bo pomagal, seveda se moramo o tem posvetovati v kmetijski lekarni.

Po nastopu toplih dni pridejo na plan polži, če jih v preteklem letu nismo dovolj zatirali in obvladovali. Ti lahko naredijo veliko škode in ves trud, vložen do tega trenutka, gre lahko v nič. Polže takoj pobiramo ali pa uporabimo Iron Max, dokler je populacija polžev še majhna. Ta je namenjen bio zatiranju in je od vseh podobnih preparatov še najbolj učinkovit.

To je vse delo, ki nas čaka na vrtu v prihajajočih spomladanskih dneh. Pa ne pretiravajmo s prezgodnjim sajenjem krompirja. Pozeba je lahko hitro tu. Lahko pa nevarnost pozebe zmanjšamo z vrtnarsko kopreno, ki bo vsaj malo preprečila ohlajanje zemlje.

Besedilo in fotografiji: Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media