Po kosilo kar na travnik

Prosti čas | apr. '21

Regrat se poda tudi na pico.

Odkar preživimo več časa doma, se marsikateri veliko bolj zanimajo za gojenje zelenjave ali nabiranje užitnih rastlin v naravi. Hrana, pridelana doma ali nabrana v naravi, je običajno okusnejša in kakovostnejša, saj vsebuje več vitaminov, mineralov in drugih snovi, koristnih za telo. Poleg tega pa pri nabiranju poskrbimo še za gibanje na prostem.

Regrat vsekakor zaseda prvo mesto med divjimi užitnimi rastlinami. Uporaben je za pripravo številnih jedi, ne le za solato. Tako lahko iz regratovih listov naredimo juho, prilogo, omleto ali jih uporabimo kot zanimiv dodatek na pici. Najokusnejši so mladi listi, a liste lahko nabiramo vse do novembra. Uporabne in okusne so še številne druge rastline.

 Vsestranske koprive. Mladi listi so najprimernejši za pripravo kremnih juh ali pa jih pripravimo podobno kot špinačo. Zamolkel grenak okus izboljšamo z dodajanjem začimb ali smetane. Nabiramo liste velike in male koprive, med katerima po okusu in vsebnosti hranljivih snovi ni bistvene razlike. Obe imata liste poraščene z votlimi dlačicami, ob dotiku njihov oster vrh prodre v kožo, kjer se zlomi in spusti strupeno tekočino. Ta povzroča izpuščaje, ki nas pečejo in srbijo. Kuhane koprive izgubijo strup in niso več pekoče. Z malo spretnosti je mogoče stebla trgati kar s prsti, bolj priročno pa je, če uporabimo vrtnarske rokavice ali si pomagamo s škarjami. Koprive vsebujejo vitamine A, B2, C in K1 ter železo, natrij, kalij, kalcij in druge minerale. Iz listov ali korenin lahko skuhamo čaje, ki so priporočljivi pri slabokrvnosti, za revmatike, slabotne ljudi in matere po porodu. Korenino največkrat uporabljamo pri težavah z uriniranjem zaradi povečane prostate. Z večdnevnim namakanjem kopriv v vodi dobimo tekoče gnojilo, ki pospešuje rast in povečuje odpornost rastlin proti ušem in drugim škodljivcem.

Rogovilček je zakladnica železa.

Bogastvo železa – rogovilček. Vsebuje ga celo več kot koprive! Rastlina z rahlo nazobčanimi listi in drobnimi belimi cvetovi velja pri nas večinoma za nadležen plevel. Vse do jeseni ga najdemo na robu obdelanih njiv in vrtov ali na travnikih. Nabiramo liste, najlažje kar s popki in drobnimi cvetovi vred. Uporabljamo jih za pripravo solate − ali samostojno ali kot dodatek k drugim solatam. Rogovilčkove liste lahko podobno kot špinačo ali blitvo tudi popečemo ali kuhamo. Rastlina izhaja iz Južne Amerike, kjer jo veliko bolj cenijo in celo gojijo. Tam je naprodaj na tržnicah, prav tako jo lahko kupimo tudi v nekaterih evropskih državah, predvsem v skandinavskih. Okus mladih listov spominja na berivko, pri starejših pa bolj občutimo dlačice, a to ni moteče. Rogovilček ima tudi zdravilne učinke, saj deluje protivnetno ter pospešuje strjevanje krvi in s tem celjenje ran.

Na robu vrtov se pogosto razraste navadna zvezdica, znana tudi pod imenom kurja črevca. Rastlina ima mehka stebla, liste ter drobne bele cvetove. Zaradi okusa po mladi koruzi se odlično poda v vsako solato. Vsebuje veliko vitamina C, zato je še posebej koristna.

Trpotec v solati. Poznamo dve vrsti trpotca, in sicer širokolistni ter ozkolistni trpotec. Ozkolistni trpotec je odličen pri prehladnih obolenjih, saj blaži suh in dražeč kašelj, omili simptome vnetja sluznice žrela in zgornjih dihalnih poti ter pomaga pri želodčnih težavah, prebavnih motnjah in črevesnih katarjih. Iz njega lahko pripravimo zeliščne pripravke ali trpotčev čaj in sirup. Trpotčeve učinkovine naredijo tanko oblogo na sluznici zgornjega dela dihalnih poti, ki sluznico ščiti pred draženjem. V kuhinji pa ga lahko uporabljamo podobno kot regrat ali koprive. Uporabni so tudi cvetovi na dolgih steblih, njihov okus spominja na oreške ali gobe.

Razkošje cvetov

Jogurt lahko obogatimo s cvetovi spomladanskih rastlin.

Solatam in tudi drugim jedem dodajamo cvetove spomladanskih rož, na primer trobentic, vijolic, marjetic, regrata, pa tudi cvetove pora, drobnjaka, ohrovta, kapucink in celo vrtnic. Cvetove skupaj z drugo zelenjavo lahko dodajamo tudi smutijem ali jogurtu in celo sladoledu. Posušeni cvetovi pa so seveda primerni za pripravo čajev.

Užitnih divjih rastlin je seveda še mnogo več, toda za nepoznavalce je dobro, da se o njih poučijo s pomočjo ustrezne literature ali praktičnega tečaja. V večjem delu države jih nabiramo vse od zadnjih zimskih mesecev pa do konca jeseni. Pred nabiranjem pa se le prepričajmo, da travnik ne leži blizu prometnih cest in da ni bil gnojen v zadnjih tednih.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media