Po sledeh Atile po kapelskih gričih

Prosti čas | apr. '21

Med hojo po Atilovi poti spoznavamo Atilo, Hune in lokalne zanimivosti.

Atilova pot skozi Radgonsko-Kapelske gorice je prijetna in nezahtevna pohodniška pot, ob kateri boste izvedeli, kako je zloglasnega hunskega vojščaka Atilo pot zanesla v te kraje. To je pokrajina odlične kulinarike, prijaznih domačinov in številnih zanimivosti.

Krožno pot začnemo v razloženem naselju Kapelski Vrh, ki je nedaleč stran od zdraviliškega kraja Radenci. Že na daleč je vidna cerkev sv. Magdalene, saj stoji na enem izmed razglednih gričev, imenovanem Kapela (312 m). Prvotna kapelica naj bi bila na tem mestu, a še sredi gozda, že konec 13. stoletja posvečena sv. Mariji Magdaleni. Po kapelici naj bi kraj dobil tudi ime (leta 1300 se je naselje imenovalo Capell). V cerkev je prerasla leta 1617, a veliko podatkov o njej ni, saj je župnišče leta 1805 pogorelo. Današnjo cerkev je dal leta 1824 zgraditi rojak, župnik Martin Kaučič. Zanimivo je dejstvo, da so opeko za cerkev žgali farani sami, darovali so les, kamen za temelje so vozili iz Atilovega gradu, pesek pa iz bližnje reke Mure. Glavni oltar je posvečen sv. Mariji Magdaleni, v zahodni steni južne kapele pa so vzidani trije nagrobniki z napisi v bohoričici in latinici. Ob cerkvi je eno najlepših razgledišč Slovenskih goric, od tod naj bi se videlo menda kar 45 sosednjih cerkev. 

Kdo je bil Atila?

Atila (406–453) je bil hunski vojskovodja in veliki poglavar, ki je kot prvi združil Hune ter osvojil precejšen del Evrope in Azije. Vladal je velikemu imperiju, ki se je raztezal od srednje Evrope prek Kaspijskega jezera in Donave vse do Baltika. S krutim vladarjem je povezanih več legend. Ena izmed njih pravi, da tam, kamor je stopila njegova noga, ni več nič raslo. Umrl naj bi po poročni zabavi, ko se je zadušil zaradi krvavenja iz nosu. Pokopali so ga v trojni krsti, sestavljeni iz zlata, srebra in železa. Imel je več žena in veliko otrok. Njegovo kraljestvo so podedovali sinovi, a je v 5. stoletju izginilo iz zgodovine. 

Od cerkve sv. Magdalene na Kapeli se ob lepem vremenu vidi celo Blatno jezero.

Po ljudskem izročilu in zapisih domačinov se je »bič božji«, kot so imenovali Atilo, na svojih vojaških pohodih ustavil tudi v Kapelskih goricah. Po porazu na Katalunskih poljih leta 451 naj bi s preostankom vojske pribežal v Spodnji Kocjan. Po drugi zgodbi je ogrskemu kralju ugrabil lepo Alenko in jo zaprl v grajsko sobo, v katero ni nikoli posijalo sonce. Rodila mu je sina po imenu Tunjuš, menda pa je bil poraščen z dolgo dlako, kar je kraljico zelo žalostilo.

Po legendah je Atila na osnovi vroče termalne vode iz bližnje vrtine uredil prvo kopalnico in grel grajske prostore. Grad naj bi porušil potres, ki je trajal kar teden dni. Kasneje se je tega kraja dolgo držalo prekletstvo, ki je bilo končano šele s postavitvijo cerkve na Kapeli. Ljudska pripovedka pravi, da ob njegovem grobu vsako noč gorita dve beli sveči, hudič pa suši na beli rjuhi denar. Podnevi pa se ljudem prikazuje v Šutjovi grabi kot lepo opravljen lovec, a jim ne stori nič žalega, le molče gre mimo. Še vedno pa buri domišljijo zgodba o njegovem domnevnem zakladu …

Pot kot navdih za zgodbe

Po Atili je danes poimenovana pohodna pot, ob kateri spoznavamo zanimivosti Kapelskega Vrha in sosednjih razloženih vasi. V krajši različici je dolga štiri kilometre, če se boste odpravili po daljši, pa 5,5 kilometra. Krožna pot je dobro označena, ob njej si lahko ogledamo staro Wambergerjevo zidanico. Na oboku kleti ima vpisano letnico 1659, ko naj bi bilo zgrajeno gospodarsko poslopje s kletjo. Na zgradbi stare šole je spominska plošča, posvečena pesnici Ljudmili Poljanec - Nataši (1874–1948), dolgoletni učiteljici na Kapeli. Njena rojstna hiša v bližini župnišča je danes zapuščena.

V bližnjem kraju Kocjan naj bi stal Atilov grad. Sprva naj bi bil v lasti grofa Kocijana ali Kacjana, ki je gospodoval tej okolici. Ljudska pripovedka pravi, da se je Kocjan zavedal, da se Atile in njegove vojske ne more ubraniti. Zato je pobegnil skozi skrivna vratca in se skril v votlino, ki jo je imel pripravljeno ob svoji spalnici. Atila naj bi neke noči grofa zvabil ven z zvijačo. Ker je bila grofova postelja še topla, je vedel, da se skriva v bližini. Preiskal je grad, ga našel v votlini, ga ubil in si prilastil njegov grad. Po drugi verziji naj bi bil tu sedež vitezov z Murščaka in zatočišče pred napadi Madžarov. Na grad danes spominja le napis »grajska vrata« na deblu drevesa sredi gozda.

Pozdravljeni v razloženem naselju Kapelski Vrh

Ob poti si lahko ogledamo še spomenik žrtvam NOB, obeležje padlim borcem in talcem v letih od 1941 do 1945, pa stari vodnjak na kolo, več starih domačij in večjih kmetij, verskih znamenj in manjših kapelic. Nedaleč stran od cerkve je še prva okrogla vinska klet v Sloveniji, zgrajena leta 1959, a žal žalostno propada.

Radgonsko-Kapelske gorice poraščajo številni vinogradi ter nasadi breskev, jabolk in ribeza. V bližini je več slatinskih vrelcev. Če boste le imeli priložnost, v lokalnih gostilnah pokusite prleške jedi, kot so kisla juha, ajdov krapec, oljovica, kvasenica, postržjača, prleška tünka, prleška gibanica …

Besedilo in fotografije: Ksenija Glažar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media