Najboljše sorte ameriških borovnic 

Prosti čas | apr. '21

Ameriške borovnice

Vsem, ki obožujete ameriške borovnice, priporočam, da jih brez zadržkov posadite na svoj vrt. Izbirajte sorte, ki bodo rodile postopoma od polovice junija do septembra. Med ameriškimi borovnicami najdemo sorte, ki letno celo dvakrat rodijo, in sorte, ki imajo namesto klasičnih modrih plodov rožnate plodove. Rade imajo kislo zemljo na sončnem rastišču.

Sort ameriških borovnic je veliko. Ko se odločimo za nasad na vrtu, izbiramo sorte, ki so bile v Sloveniji uvedene v sadni izbor in je glede gojenja veliko izkušenj. Priporočene debeloplodne sorte so bluecrop, duke, ivanhoe, eliot, sierra, blueray, herbert, patriot. Naštel sem samo nekaj zares izvrstnih iz širokega izbora sort. Razlikujejo se po času zorenja, obliki plodov, bujnosti in velikosti grma ter količini pridelka. Ameriška borovnica daje v polni rodnosti štiri do deset kilogramov plodov, kar je odvisno od sorte in širine zasaditve. Zelo pomembna je vsakoletna pravilna rez, ki jo izvajamo spomladi že prvo leto po sajenju. Več sort sadite skupaj, boljša bosta oprašitev in pridelek. Priporočamo, da skupaj posadite štiri do pet različnih sort in si zagotovite pridelek domačih borovnic od sredine junija do septembra.

Zadnja leta smo priča tudi posebnim sortam, ki so dvakrat rodne, kot je sorta sweetheart, ki zraste do 1,5 metra, pridelek pa obiramo od sredine junija do sredine julija, nato pa še od konca avgusta do konca septembra. Druga posebnost je sorta pink popcorn, ki spada med zgodnejše sorte. Obiramo jo lahko že junija. Postopno zori vse do polovice poletja in je zelo okusna in aromatična. Plodovi so rožnato-bele barve in velikosti do 15 milimetrov. Grm je manjše in kompaktne rasti. Vzgajamo jo do višine 1,5 metra. Ker je ta sorta odpornejša proti mrazu, lahko raste na nekoliko bolj izpostavljenih rastiščih.

Za ameriške borovnice je treba zemljo pravilno pripraviti. So rastline kislih rastišč in sončne lege. Sadilna jama naj bo široka 80 centimetrov in globoka do 40 centimetrov. Stene in deloma dno sadilne jame obložimo s folijo za ribnike, da preprečimo razkisanje zemlje. Dno napolnimo z drenažnim slojem peska, da voda lažje odteka, predvsem tam, kjer so tla slabo prepustna za vodo. Zemljo za sajenje pripravimo iz šotnih substratov za rododendrone in kisle gozdne zemlje, bogate s humusom (najboljša je od tam, kjer rastejo samonikle gozdne borovnice). Korenine borovnic živijo v simbiozi z glivicami, ki pomagajo pri prehrani – erikoidna mikoriza. Zato bolje rastejo in tudi hitreje rodijo. Borovnico posadimo 5 centimetrov globlje, kot je rasla v drevesnici, da se grmi okrepijo z močnejšimi vejami. Po sajenju dodamo po vrhu zemlje zastirko iz svežih še zelenih borovih iglic ter borovega žaganja in lubja. Zastirka pomaga pri ohranjanju optimalne kislosti zemlje, vzdržuje vlago, ohranja rahlo zemljo in ovira rast plevelov. Letno jo obnavljamo in vzdržujemo plast 5 do 8 centimetrov. Če sadimo večje število grmov, potem izkopljemo jarek, ki je dovolj globok in širok, da ima vsaka sadika dovolj prostora za rast. Borovnice lahko posadimo tudi v večje lonce, ki jih vkopljemo v zemljo. Tudi v loncih moramo urediti drenažo in jih napolniti z ustreznim substratom.

Visoka greda v aprilu

Če visoke grede nismo zasadili marca, je treba najprej dodati novo zemljo, saj se je prejšnja sesedla, potem začnemo seti in saditi. Predlagam, da na visoko gredo sadite hitro rastoče vrtnine. Skupaj lahko kombinirate solato in redkvico. Na visoki gredi se zelo dobro počutijo tudi začimbnice in dišavnice. V aprilu je pri vrtnarjih tudi največji izbor različnih zelišč. Zemlja v visoki gredi se hitreje ogreje, zato lahko ob koncu meseca sadite balkonske paradižnike, ki jih v primeru ohladitev pokrijete z loki in zimsko vrtno tkanino. Priporočam sorto tumbling tom, ki doseže višino 30 centimetrov. Ta sorta paradižnika je enostavna za gojenje. Primerna je tudi za obešanke in korita. Zemljo v visoki gredi pred sajenjem obogatimo z organskim gnojilom. Po sajenju sadike zalijemo z vodo, ki ji dodamo morske alge, da rastlina bolje prenaša stresne razmere in se dobro ukorenini. 

Davor Špehar, Zeleni svet, fotografija: Adobe Stock


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media