Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Dobro je vedeti | apr. '21

DRUŽINSKA POKOJNINA SINA PO STARŠIH

Bralka navaja, da je sinu kot invalidu I. kategorije zaradi bolezni priznana invalidska pokojnina od lanskega leta najprej v višini 395 evrov. Ker sinu prejemki ne zadoščajo za življenje kljub njunemu skupnemu gospodinjstvu, jo zanima, ali bo po njeni smrti upravičen do družinske pokojnine. Po očetovi smrti jeseni 2018 je sin od zavoda prejel negativno odločbo glede družinske pokojnine, in to le z obrazložitvijo, da pred očetovo smrtjo ni bil popolnoma nesposoben za pridobitno delo, čeprav sin zaradi bolezni že dalj časa ni bil zaposlen in sta ga preživljala skupaj s pokojnim možem.

Pravica do družinske pokojnine družinskim članom – otrokom pripada do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Poleg tega pa pravico do družinske pokojnine pridobi tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oziroma do konca šolanja, dokler traja takšna nezmožnost. Če pa otrok postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oziroma po končanem šolanju, pa pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal.

Bralkin sin bi moral za priznanje družinske pokojnine po umrlem očetu poleg ugotovljene invalidnosti I. kategorije zaradi bolezni izpolnjevati pred očetovo smrtjo še pogoj preživljanja. Zavod le-tega v postopku ni bil dolžan ugotavljati, ker pred očetovo smrtjo pri njem ni bila podana popolna nezmožnost za delo, torej ni bil izpolnjen že osnovni pogoj za priznanje pravice do družinske pokojnine.

V primeru uveljavljanja družinske pokojnine po bralkini smrti pa bi bil pogoj popolne nezmožnosti za delo pred njeno smrtjo že izpolnjen, saj je pri sinu od leta 2020 naprej že ugotovljena I. kategorija invalidnosti zaradi bolezni. Za priznanje družinske pokojnine pa je potrebna še izpolnitev dodatnega pogoja, to je, da ga je mama preživljala do svoje smrti. Zakon natančno določa, kdaj se šteje, da je umrli zavarovanec ali upokojenec do svoje smrti preživljal družinskega člana. Ob pogoju skupnega stalnega prebivališča bi bil ta izpolnjen, če sinovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred mamino smrtjo ne bi presegali 29 odstotkov najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera (najnižja pokojninska osnova na primer letos znaša 912,78 evra, 29 odstotkov te osnove pa predstavlja znesek 264,71 evra). Ker je sinova invalidska pokojnina višja od omenjenega zneska, se razmerje tudi kasneje ne bo bistveno spremenilo, zato sin, upoštevaje veljavno zakonodajo, ne bo izpolnjeval pogoja preživljanja za priznanje družinske pokojnine.

UŽIVANJE DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO V DOMU STAREJŠIH OBČANOV

Bralka navaja, da razmišlja o nastanitvi mame v domu starejših občanov zaradi poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Vložila je tudi zahtevek za dodatek za pomoč in postrežbo, zato bi rada vedela, ali bo mama do njega vseeno upravičena, čeprav ne bo živela doma.

Če bo bralkini mami na podlagi vloženega zahtevka za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, upoštevaje mnenje izvedenskega organa zavoda o potrebi po stalni pomoči in postrežbi, z odločbo priznan dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, se ji bo le-ta izplačeval, čeprav je ali bo oskrbovanka doma za starejše. Zakon poleg pridobitve pravice in začetka izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo določa tudi primere, pri katerih pride do začasne ustavitve izplačila dodatka za pomoč in postrežbo. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo namreč traja, dokler je podana potreba po pomoči in negi tuje osebe, izplačevanje pa se začasno ustavi v primeru daljšega bivanja v bolnišnici ali katerem drugem stacionarnem zavodu. Dodatek za pomoč in postrežbo se torej ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe. Socialni zavodi, domovi upokojencev, domovi počitka in drugi podobni zavodi, ki uživalcem pokojnin zagotavljajo stalno nego in oskrbo, se ne štejejo med zdravstvene zavode, saj ne zagotavljajo zdravstvene nege in zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz zdravstvenega zavarovanja. Storitve v omenjenih ustanovah so namreč plačljive in jih morajo oskrbovanci praviloma poravnati sami. Bivanje upokojenca v domu starejših občanov torej ne vpliva na pridobitev kot tudi ne na izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 15. aprila, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media