Čas za premislek

apr. '21

 Za slovenske zmage 

Sedanja zdravstvena kriza nas je pahnila v razmere, ko moramo temeljito razmisliti o naših ravnanjih, ki bodo določala življenje tudi prihodnjih generacij. Do zdaj smo sledili vodilu, da je predvsem gospodarska rast zagotovilo napredka, in v resnici so se razmere izboljševale. Danes so nam dosegljive dobrine, o katerih smo pred desetletji lahko le sanjali. Pa vendar smo se znali tudi takrat veseliti življenja, odnosi med ljudmi so bili bolj sproščeni, več je bilo povezanosti in solidarnosti. Razraščanje potrošništva je to povezanost oslabilo, prevladalo je prepričanje, da je težnja po pridobivanju dobrin in imetja temeljno vodilo pri doseganju uspešnosti posameznika in družbe. Sedanja kriza pa nam je zelo nazorno pokazala, kako krhki smo in da temelj našega zadovoljstva ne more biti le povečevanje gmotnih dobrin, temveč v prvi vrsti povezanost med ljudmi.

Epidemija covida-19 je prizadela vsakega med nami. Ne le da so nas ukrepi vlade omejili v svoboščinah, ogrožena je tudi naša socialna varnost. Drži, vlada skuša posledice krize omiliti in na voljo ima kar zajetno vrečo »evropskega denarja«. Vendar je treba ta denar pametno uporabiti. Evropska komisija zahteva, da ga mora država porabiti za tehnološko posodobitev in »zeleno gospodarstvo«. V ozadju te zahteve je spoznanje, da so naši naravni viri omejeni in da moramo pri načrtovanju okrevanja razmišljati o prihodnjih generacijah. Pri tem je na odločevalcih zelo velika odgovornost. Pri prizadevanju za oživitev gospodarske rasti ne smejo spregledati, da je treba v izhodišču načrtovanja prihodnje strateške usmeritve upoštevati tudi skrb za okolje, izogniti se je treba rasti za vsako ceno, ki sledi logiki kapitala in dobička. Potreben je temeljit razmislek, kaj je v dolgoročnem interesu družbe kot celote in ne le maloštevilni skupini, ki skuša iz ozadja narekovati, po kateri poti bomo šli. V resnici smo kot skupnost na nekakšnem križišču, ko se moramo odločiti, ali naj nas usmerja pogoltnost lastnikov kapitala (domačega ali mednarodnega) ali pa zavedanje, da se bomo kot skupnost obdržali, če bomo ostali povezani in solidarni. Kako na to temeljno vprašanje odgovarjajo odločevalci, bomo nazorno videli, kakšne predloge bodo prinesli v parlament, ko bodo predlagali zakone o zdravstvu, izobraževanju, znanosti, pokojninskem sistemu, skrbi za starejše, varovanju okolja ... Nekaj spodbudnih napovedi smo že zaznali – na primer napoved o prenehanju delovanja TEŠ-6, vendar je treba hkrati z zaprtjem velenjskega premogovnika zastaviti novo pot, ki naj zagotovi razvoj tega dela države, ki je do zdaj Sloveniji zagotavljal tretjino potrebne električne energije.

Na drugi strani pa slišimo pobude gospodarskega in okoljskega ministra, da bi bilo treba sprejeti zakon, ki bi odpravil »nepotrebne birokratske ovire« pri umeščanju industrijskih obratov na vodovarstvenih območjih. Ne samo da je tako razmišljanje preprosto neumno, to je v bistvu grožnja za ohranitev osnovnega vira za življenje ljudi. Najbrž ni treba spomniti, da je zagotovitev oskrbe s pitno vodo pri nas ustavna pravica, ki je ne smejo »povoziti« niti z utemeljitvijo, da bomo po zdravstveni krizi potrebovali hiter zagon gospodarske rasti. Taka rast bi nam »povozila« našo prihodnost in predvsem prihodnost naših otrok in vnukov. Zato pamet v roke, ko odločate o »izhodni strategiji«.

Na tistih, ki smo jim zaupali odgovornost za odločanje v našem imenu, je morda zgovorno ponazoriti s primerom Kanala ob Soči. Tam so občani pri oskrbi s pitno vodo že mesece odvisni od dobav lokalnih gasilcev. Zelo jasno so povedali, da od lokalne oblasti zahtevajo, da zagotovi vodno oskrbo iz neoporečnega vira, vendar so do zdaj njihove zahteve naletele na gluha ušesa. Naj spomnimo, da je do podobnega »zapleta« pred štiridesetimi leti prišlo pri onesnaženju reke Krupe. No, nazadnje je takrat mogočna Iskra le morala poslušati zahteve krajanov. Naj spomnimo, da so pri podpori njihovih zahtev odločilno pripomogli mediji. Tako naj bo tudi v današnjih razmerah, ko se mora slišati tudi glas tistih, ki bi jih želeli utišati različni strankarski ali kapitalski interesi.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media