Čas za sajenje medovitih dreves
Zgodaj spomladi (in pozno jeseni), ko tla niso zmrznjena in so rastline v mirovanju, sadimo medovite rastline, da čebelam in opraševalcem zagotovimo kar največ primernih virov hrane.
Poleg sadnih dreves sadimo še druga medovita drevesa in grme. Na gozdnih robovih, ob poteh, mejicah in vodnih površinah lahko zasajamo ali ohranjamo že obstoječe leske in vrbe (za opraševalce je zelo pomembna vrba iva). V gozdovih, na gozdnih robovih in posekah je priporočljiva prisotnost maline, robide, rdečega drena, jerebike, mokovca, lesnike, divje hruške, češmina in gloga, pogozdujemo pa lahko tudi z lipo (velikolistno lipo), lipovcem (malolistno lipo), divjo češnjo, kostanjem ter različnimi vrstami javorjev, na primernih območjih pa tudi s smreko in jelko.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Preteklost je bolj negotova kot prihodnost
Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo, niti, od kod prihajamo. Če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.Dvig najnižje, zagotovljene in invalidske pokojnine
V Državnem zboru je bilo s sprejetimi amandmaji preprečeno rušenje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je pa bila sprejeta rešitev za dvig in izenačitev najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine. Po novem bo višja najnižja, zagotovljena in invalidska pokojnina. Skrajšuje pa se tudi prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za moške iz šest na štiri leta.Med modrimi baretkami v Egiptu
Slovenski vojaki že vrsto let sodelujejo v različnih mirovnih misijah po svetu. Prej v okviru Jugoslovanske ljudske armade (JLA), po osamosvojitvi pa v okviru Slovenske vojske. Prva mirovna misija Organizacije združenih narodov, v kateri so sodelovali tudi Slovenci, je bila na Sinaju med leti 1956 in 1967. Svoje spomine na tisti čas nam je obudil Dani Zagoričnik.»Ej, prišla je spet pomlad! / Kaj cvete trobentic v bregu! / Hodim, hodim preko trat / kakor po rumenem snegu.« Kajetan Kovič
Vedno pride. Tako priljubljena in težko pričakovana pomlad. Čeprav nam že leto dni kroji življenje epidemija, gre narava naprej svojo pot. Pred nami so velikonočni prazniki, največji krščanski praznik, ki slavi zmago življenja nad smrtjo. Sporoča nam, da je vredno živeti, da se je treba za življenje potruditi, ga spoštovati in ljubiti. Prinaša nam veselje in upanje.
-
Fotogalerije
Na otoku Gozo še največ zelenja
10. april 2020Radoživa in pisana Malta
9. april 2020 Tik preden nam je koronavirus...Prostor mora biti za vse generacije
2. oktober 2019 Festival za tretje življenjsko...Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
7. junij 2019 Od nedelje do srede se je blizu...Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem... 
-
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media