Težave s suhimi očmi pogosto podcenjene

Dobro počutje | apr. '21

Suhe oči so čedalje pogostejša motnja in so odraz staranja prebivalstva, današnjega načina življenja in v nekaterih primerih posledica raznih bolezni. Po 40. letu starosti ima več kot 25 odstotkov ljudi vsaj občasno suhe oči.

Težave s suhimi očmi so pogosto podcenjene ali ostajajo neprepoznane, po drugi strani pa bistveno vplivajo na kakovost življenja. Simptomi in znaki suhega očesa so predvsem skeleč, pekoč ali praskajoč občutek v očeh, občutek tujka, povečana vzdraženost oči ob srečanju z dimom ali vetrom, utrujenost oči že po krajšem branju, občutljivost za svetlobo, žilav izloček in moten vid, ki se poslabša ob koncu dneva, pri gledanju televizije ali ob dolgotrajnejšem gledanju na bližino, ob dolgotrajnem delu z računalnikom in ob nočni vožnji avtomobila. Najpogostejši vzroki za nastanek suhega očesa so zmanjšana tvorba solz zaradi slabšega delovanja solznih žlez, slaba kakovost solz, slabo delovanje vek, nekatera zdravila (med njimi zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, antihistaminiki, diuretiki in antidepresivi, tudi uspavalne tablete in tablete proti bolečinam) in zunanji vzroki, kot so sonce, veter, visoka nadmorska višina, suho podnebje, suh zrak v centralno ogrevanih prostorih in pihanje suhega zraka iz klimatske naprave.

Pomen solznega filtra

Eden od glavnih vzrokov je starost, saj s staranjem solzne žleze proizvajajo manj olja v očesu. Olje preprečuje izhlapevanje solz iz očesa, manjša količina olja pa povzroči prehitro izhlapevanje solz, kar nato izsuši oko. Med vzroki so lahko tudi bolezni, kot so diabetes, sjögrenov sindrom (kronična bolezen, ki prizadene predvsem žleze z zunanjim izločanjem, zaradi motenega delovanja teh žlez se pojavlja suhost sluznic, še posebej suhost ust in oči) in parkinsonova bolezen, prav tako pa tudi hormonske spremembe, posebej po menopavzi. Težave s suhimi očmi lahko povzročajo tudi laserske operacije na očeh.

Solzni film vzdržuje roženico prozorno in gladko, da lahko ostro vidimo, v njem pa so tudi snovi, ki preprečujejo rast bakterij in s tem očesne okužbe. Sestavljen je iz mukozne, vodne in maščobne plasti. Mukozna plast izloča molekule, ki varujejo oko pred okužbami. V vodni plasti se zadržujejo molekule, ki ščitijo oko. Lipidna plast na vrhu pa preprečuje izgubo vodne plasti in izsušitev očesa ter omogoča gladko drsenje vek čez oko. Solzni film se pri suhih očeh tanjša in se ponekod tudi pretrga, nastanejo lahko drobne poškodbe na očesni površini. Živčna vlakna v roženici so zato bolj izpostavljena okolici, ki jih draži, to pa povzroča neprijeten občutek, občutek pikanja in tujka v očeh.

Lajšanje težav

Suho oko je kronično stanje, ki ga ne moremo ozdraviti, imamo pa veliko možnosti za lajšanje težav in preprečevanje kasnejših hudih okvar na očeh. Cilj je, da ohranjamo oko navlaženo in tako lajšamo težave. Pri blažjih oblikah suhega očesa, posebej če so težave samo občasne, navadno ne pride do trajnih okvar oči in z zdravljenjem predvsem izboljšamo kakovost življenja. Treba je vzpostaviti čim bolj normalno stanje solznega filma, zmanjšati suhost očesne površine in omogočiti normalno obnavljanje očesne površine, da nimamo neprijetnih občutkov v očeh, da lahko nemoteno delujemo in dobro vidimo. Učinkovito zdravljenje se začne z razpoznavo vzrokov in rizičnih dejavnikov, ki povzročajo simptome suhih oči, cilj pa je predvsem vzdrževati oko vlažno.

Blažje oblike suhih oči zdravimo z nadomestki solz oziroma kapljicami za oči, ki povečajo debelino solznega filma in ga stabilizirajo. Dobimo jih v lekarnah in so v prosti prodaji. Kapljice uporabljamo tako pogosto, kolikor je potrebno, da omilimo težave, lahko tudi večkrat na uro. Če jih uporabljamo zelo pogosto, so primerne kapljice brez konzervansov, saj se tako izognemo toksičnim in alergijskim učinkom. Na voljo so tudi geli, ki imajo večjo viskoznost in se zato dalj časa zadržujejo na očesni površini, vendar lahko začasno motijo vid, zato so primerni predvsem pred spanjem. V primeru večjih težav ali dvomov pa je vsekakor priporočljiv obisk oftalmologa.

M. Č.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media