Naj oživijo spomini
»Ej, prišla je spet pomlad! / Kaj cvete trobentic v bregu! / Hodim, hodim preko trat / kakor po rumenem snegu.« Kajetan Kovič
Vedno pride. Tako priljubljena in težko pričakovana pomlad. Čeprav nam že leto dni kroji življenje epidemija, gre narava naprej svojo pot. Pred nami so velikonočni prazniki, največji krščanski praznik, ki slavi zmago življenja nad smrtjo. Sporoča nam, da je vredno živeti, da se je treba za življenje potruditi, ga spoštovati in ljubiti. Prinaša nam veselje in upanje.
Nove razmere so nas še bolj povezale. Nekateri po dolgih časih praznike lahko preživljajo z družino, še posebej tisti, ki so delali v gostinstvu in turizmu. Kar je dobrodošlo, pa vendar si vsi želimo, da bi življenje spet steklo po normalnih tirnicah – da bi spet lahko delali.
Prazniki so vedno povezani z obredjem in hrano, so del naše zapuščine, ki prehaja iz roda v rod. Ko pripravljamo praznične jedi, oživijo tudi spomini na našo mladost. Čeprav so bili tedaj drugačni časi, živelo se je bolj skromno, so se gospodinje vedno potrudile in praznike pričarale tudi na mizi. Še posebej otroci so nestrpno čakali na priboljške. Za veliko noč največkrat ni bilo več orehov, zato so spekle pehtranovo potico. Če tudi pehtrana in smetane ni bilo, pa so naredile »potico« iz dveh vrst kvašenega testa (temnega testa z dodatkom ajdove moke in belega testa) in ju prepletle, samo da je bilo zvito in pisano.
Danes je hrane v izobilju, a ne le za praznike, zato praznične jedi ne prinašajo takšnega veselja kot nekoč. V trgovini lahko kupimo že vse pripravljeno – od šunke do potice. A še vedno je najboljša potica, ki jo spečeta mama ali babica.
Vesele praznike želim in uživajte v pomladi.
