Na vas, na vas – k svoji ljub'ci v vas
Fantovsko petje je vse do začetka druge svetovne vojne odmevalo izpod vaških lip in tudi izpod mestnih lip. Pod lipo je bil nekdaj prostor zbiranja ljudi v naših krajih.
Fantje na vasi so bili nekoč izjemna organizacija – bili so gasilci, vasovalci, svatje, pogrebci, kosci, koledniki, kurenti, jurjaši ... Bili so nosilci vseh šeg in vsega dogajanja v vasi. Vsako pomladno in poletno noč so s svojo pesmijo zazibali vas v spanje, preden so se tiho podali pod okna svojih deklet.
»Glasovi lepe narodne pesmi valove skozi nočno tišino, te mehko božajo in ti segajo v dušo in srce …« piše Manica Komanova, domačinka iz Vižmarij, prijazna in zgovorna zapisovalka ljudskih šeg. V svoji knjigi Na Gorenščem je fletno nam je med drugimi šegami lepo opisala tudi fantovsko vasovanje v krajih pod Šmarno goro.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Lahko izumimo tisoč besed, strah bo še vedno ostal
Slovenski knjižni jezik je relativno mlad, ne govori ga ravno veliko ljudi, pa vendar ni bojazni, da bi kar izginil ali da bi ga izpodrinili »večji« jeziki, je prepričan jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko skrbimo za slovenščino, skrbimo tudi za jezikovno raznolikost. Za slovenščino pa bo težko poskrbel kdo drug kot prav mi.Znižajte visok krvni tlak
Vsak drugi odrasel človek razvitega sveta, torej tudi Slovenije, ima previsok krvni tlak. Običajno dolga leta ne povzroča prav nobenih težav ali bolečin, a v tem času dela škodo srcu, ledvicam, možganom, očesnemu ozadju itd. Dejstvo je, da nezdravljeni povišan krvni tlak veča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki imajo lahko hude posledice.Polži na vrtu – nikoli končana zgodba
Polži nas spravljajo v obup. Pobiramo jih, jim nastavljamo pasti, razna lepila in gele, da bi omejili njihovo širjenje na naše grede. Ali pa obupamo in uporabimo kemikalije,čeprav jim nasprotujemo. Zakaj nam zatiranje ne uspe v takšni meri, da bi drugo leto imeli mir?Do epidemije se sploh nismo zavedali, kako pomembno je medsebojno druženje. Sodeč po dobrem obisku, nasmejanih obrazih in razigranosti nekaterih, saj se je med prireditvijo plesalo tudi pod odrom, je bila odločitev Zdusa, da pripravi Dneve medgeneracijskega sožitja, pravilna.
Skoraj dve leti je bilo skupinsko ustvarjanje oteženo, toda številni člani društev upokojencev po vsej Sloveniji niso mirovali. Komaj so že čakali, da pokažejo, kaj so v tem času ustvarili. Zelo so si želeli tudi druženja. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so bile stojnice polne najrazličnejših uporabnih in umetelnih izdelkov, v katere so vložili ure in ure dela. Zapeli so pevci, zaigrali godbeniki in zaplesali folkloristi, predstavili so se tudi literati, likovniki in fotografi. Na okroglih mizah so opozorili na pereče probleme, ki zadevajo vse generacije – govorili so o bivalnem standardu in pomanjkanju stanovanj za mlade ter zdravstveni in socialni oskrbi starejših.
-
Fotogalerije
Prvi dan medgeneracijskega druženja
23. maj 2022 Po dveh letih premora so se...Začel se je jubilejni, že 20. F3ŽO
29. september 2021 Po letu premora zaradi epidemije...Na otoku Gozo še največ zelenja
10. april 2020Radoživa in pisana Malta
9. april 2020 Tik preden nam je koronavirus...Prostor mora biti za vse generacije
2. oktober 2019 Festival za tretje življenjsko... 
-
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več » -
Zgradili so Most, ki ga nihče ne bi smel porušiti
Kdaj v pokoj in kaj je dobro upoštevati?
Decembra višje pokojnine za 2 odstotka
Sprejete rešitve ne rušijo sistema, pomenijo pa dvig najnižje pokojnine
Z odnosom do ostarelih svojcev dajemo zgled otrokom
Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti
Predlog za ureditev statusa dokupljene dobe
Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver prejemnika nagrade Državljan Evrope
© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media