Prihodnost je v sodelovanju generacij

Zgodbe | jun. '21

Zdenka Jan

Zdenka Jan, predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev (PZDU) Celje, upokojena kriminalistična inšpektorica na Policijski upravi Celje, se zaveda, da tudi po upokojitvi njeno poslanstvo ostaja pomagati ljudem.

Otroštvo je preživela v vasi Pristava pri Mestinju, ki je takrat še spadala v občino Šmarje pri Jelšah. »Na brezskrbno otroštvo me vežejo lepi spomini, povezani s prijateljstvi, ki trajajo še danes. Starša Emil in Marija Žlof sta meni in sestri z vzgojo in svojim vzgledom dala krasno popotnico, ki je gotovo vplivala na najino odločitev, kaj bova v življenju počeli. Živeli smo v časih in okolju, kjer so sočutje, solidarnost in sosedska pomoč nekaj pomenili. Že v srednji šoli sem spoznala svojega moža Januša, nakar sem se nekaj let kasneje preselila na moževo posestvo v Šempetru v Savinjski dolini, kjer se že več generacij ukvarja s hmeljarstvom. Tudi sinova, ki sta sicer pravnika, je hmeljarstvo dobesedno okužilo, in kot kaže, se bo ta tradicija nadaljevala,« pravi sogovornica, ki se rada zapelje tudi do sv. Urbana na Kozjanskem, kjer med trtami najde sprostitev in svoj mir.

Dvajset let je bila kriminalistka, zadnja leta pa kriminalistična inšpektorica in vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto. »Verjetno mi ni treba poudarjati, da sem se srečala s številnimi žalostnimi zgodbami, polnimi nasilja, s tem povezanim trpljenjem, krivicami, ponižanji in obupom. Preiskovali smo namreč primere hudih spolnih zlorab otrok, grdo zanemarjenje njihove vzgoje, samomore otrok in mladostnikov in nasploh nasilje znotraj družine.« Kot pravi, jo je delo tako zelo zaznamovalo, da se še vedno čuti dolžna ljudem pomagati in govoriti o tem, koliko nasilja je v resnici med nami ter kako razdiralno vpliva na življenje otrok in kako žalostno je lahko tudi staranje v družinah, kjer je prisotno nasilje.

Zato spodbuja ljudi, da prijavljajo vsako nasilje oziroma zlorabo. »Ljudje se morajo zavedati, da če jim nekdo zaupa svojo hudo izkušnjo, tega enostavno ne morejo ohraniti zase. Ne smejo tehtati, ali je res ali ni, kar jim je nekdo povedal. To mora proučiti policija. Žrtvam se mora olajšati trpljenje, pomagati se jim mora hitro in učinkovito. Predvsem s celovito psihosocialno pomočjo. Zelo hudo je, če žrtev ne spregovori. Zaradi tega je vredno povedati, prijaviti. Ne čakati, da se v njih nekaj zlomi, ne čakati trenutka, ko ne zmorejo več. Vem, da mora pogum v žrtvi dozoreti, da lahko izkušnjo z zlorabo ubesedi. Ne gre le za zlorabo, gre za posledice na duši, ki nastanejo, če izkušnje ostanejo zamolčane, neizrečene.«

Drug pogled na upokojitev

Po upokojitvi so jo medse povabili šempetrski upokojenci. Na njihovo pobudo je postala svetnica Občine Žalec in predsednica Krajevne skupnosti Šempeter. Odkar je predsednica PZDU Celje, pravi, da se njena dotedanja predstava o lagodnem upokojenskem življenju precej razlikuje od resničnosti. »Prej sem si vedno predstavljala, da je to obdobje brezskrbno, zapolnjeno s potovanji, raznimi druženji, uresničevanji talentov, za katere je v mlajših letih zmanjkalo časa, in če ti je sreča naklonjena, še s skrbjo za vnuke. Zdaj pa sem spoznala, kako ranljiva skupina smo. Družba gleda na upokojence kot na neaktivno prebivalstvo, ki ima še vedno preveč pravic. Marsikateri so prehitro pozabili, da smo vsi mi soustvarjali pogoje za današnje življenje. Seveda ima vsak od nas svojo zgodbo, a najhuje je tistim, ki si zaradi prenizkih pokojnin na morejo privoščiti dobrin, kot so ogrevan dom, zdravstvene usluge, primerna, morda dietna prehrana, in je zaradi tega okrnjeno njihovo osnovno dostojanstvo. Da smo potisnjeni na rob družbenega dogajanja, se je še posebej nazorno odražalo v prvih mesecih epidemije koronavirusne bolezni, ko smo bili pogosto stigmatizirani, a s pojasnilom, da nas želijo zaščititi …«

V celjski pokrajinski zvezi je 74 društev. »Izjemno aktivni smo na športnem področju, pohodništvu, da o kulturnem udejstvovanju sploh ne govorim. Skoraj ni društva, ki ne bi imelo svojega pevskega zbora ali dramske skupine. Mnogo upokojencev ustvarja na likovnem področju ali ohranja tradicijo z ročnimi deli in prireja razstave. Zelo priljubljeni so izleti v hotel Delfin v Izoli. A žal je vsa ta dogajanja okrnil ta nesrečni virus, ki nas je priklenil na domače ognjišče, in tudi tu se skriva marsikatera žalostna zgodba. Najhujša je osamljenost, ki pesti mnoge starostnike, predvsem tiste, ki so ostali brez svojih partnerjev. Moram se pohvaliti, da smo že pred leti pristopili k projektu Starejši za starejše, kjer prostovoljci nesebično pomagajo pomoči potrebnim v obliki drobnih, a zanje pomembnih uslug ali le klepeta, ki ga v tem koronačasu vsi zelo potrebujemo.« Prepričana je, da bi morala država vključiti program Starejši za starejše v stalno financiranje in urediti status prostovoljcev. Doda še, da so se pridružili tudi projektu Prostofer, ki s prevozi (prostovoljni vozniki so vitalni upokojenci) omogoča starejši generaciji večjo mobilnost, dostopnost do zdravniške oskrbe in večjo socialno vključenost.

Ob tem Zdenka Jan omeni, kako si želi, da »najdemo pozitivno medgeneracijsko povezavo med mlajšo in starejšo generacijo. Le skupaj, torej ob obojestranskem spoštovanju in upoštevanju drug drugega, lahko ustvarjamo prihodnost, v kateri se bodo mladi ponovno veselili življenja in se starejši ne bomo bali staranja, prihodnost, v kateri ne bo nihče ostal neopažen s svojimi težavami. Seveda imam v mislih zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo omogočal, da bomo lahko starejši dlje živeli v svojem okolju. Nujno potrebne so negovalne bolnišnice. Večji poudarek moramo dati gradnji oskrbovanih stanovanj in poskrbeti za ustrezno število domov za starejše, ki pa morajo imeti zadosti usposobljenega in primerno nagrajenega kadra.«

Milenka Blažević, foto: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media