Čebelja paša v koritih

Prosti čas | jun. '21

Grobeljnik lepo cveti in lepo diši.

Sodobno kmetijstvo in urejene zelene površine z znamenito angleško travo niso ravno v pomoč čebelam pri nabiranju sladke medičine. Še preden rastline pokažejo svoje čudovite cvetove, je trava že pokošena. Ljubitelji cvetja pa imamo priložnost pomagati pridnim čebelam, zato na balkon, teraso ali cvetlično gredo posadimo vsaj kakšno medovito rastlino.

Vrtna cinija (Zinnia sp.) ponuja čudovit izbor barv, od rumene, oranžne do rdeče in vijoličaste. Le modro barvo cveta boste v tej pisani zbirki zaman iskali. Je zelo dobro medovita, zato jo čebele obožujejo. Zanjo boste zlahka našli prostor. Višje sorte so priljubljene za poletne šopke, medtem ko nižje sadimo na cvetlične gredice in grobove. Lahko jih uporabimo tudi za zasaditev cvetličnih loncev, v katerih bodo cvetele celo poletje do prve zmrzali.

Dišeči grobeljnik ali Lobularia maritima ne bo z vonjem privabljal samo čebelice in čmrlje, ampak bo navduševal tudi ljubitelje bogato cvetočih zasaditev. Na fotografiji je viseča sorta belega grobeljnika, dišečega po medu, ki opozori nase že takrat, ko se sprehodimo mimo. Po cvetenju za belim ne zaostajajo vijoličasti niti rožnati odtenki. Hitro rastoča močna rastlina cveti vso sezono, pa naj bo poletje vroče ali hladno. Primerna je tako za mešane cvetlične zasaditve kot tudi za angleške viseče košare.

Sporiš imajo čebele zelo rade.

Kompaktne sorte uporabljamo za zasaditev obrobkov cvetličnih gredic in grobov. Sporiš ali Verbena bonariensis spada med redkeje uporabljene rastline v sezonskih zasaditvah. Je delno pogojna trajnica in se rada sama zaseje. Nepoznavalci le redko pokažejo zanimanje zanjo, saj kot mlada sadika ni nič posebnega. Ko pa se odločijo za nakup in jo bolje spoznajo, jo bodo redno vključevali v nasade. Rastlina mora zaradi višje rasti (60 do 90 cm) zavzeti najvišjo pozicijo v cvetlični zasaditvi. Njena številna modro vijoličasta socvetja z lahkoto zamenjajo še tako atraktivno travo. Je zelo medovita rastlina.

V cvetličnih zasaditvah vse tri rastline (na fotografiji) pogosto uporabljamo samostojno ali v kombinaciji.

Pisana kombinacija avstralske marjetice, bakope in bidensa.

Avstralska marjetica (Brachyscome multifida) poskrbi, da je lonec vedno poln modrega cvetja. Če boste z njo zadovoljni, lahko prihodnje leto izberete še kakšno z belimi ali škrlatnimi cvetovi. Najlepše uspeva na sončni do polsenčni legi.

Sutera cordata, bolj znana pod imenom bakopa, je balkonska rastlina, ki je od junija do oktobra pokrita z drobnimi cvetovi. Bela barva ji lepo pristaja, vendar sta za modne kombinacije zelo uporabni tudi modra in rožnata.

Rumeno cvetoči brkač ali mrkač (Bidens ferulifolia) prihaja k nam iz Mehike, kjer raste kot plevel. Posaditi ga je treba na sončno mesto in ga pozorno zalivati, dokler se dobro ne ukorenini. Potem postane nezahtevna enoletnica s številnimi cvetovi, ki bodo prava paša za čebele, čmrlje in tudi metulje. Barvna lestvica je dovolj bogata, da lahko cvetlične zasaditve ustvarimo v vseh odtenkih. Najbolj znani so rumeni bidensi, medtem ko bomo oranžne odtenke našli pod marketinškim imenom bee atractive (zanimive čebelam). Zadnja leta žlahtnitelji radi presenečajo z novimi barvami in tako je izbira dopolnjena še z rožnato barvo cveta. Rast ni več samo viseča, ampak tudi kompaktna, kar je zelo uporabno za zasaditve vrtnih gredic in večjih loncev.

Sortiment medovitih rastlin pa je veliko obsežnejši, kot sem ga predstavila. Veliko jih boste našli med zelišči (meta, timijan, sivka, melisa, drobnjak, žajbelj, ognjič, rožmarin …). Med trajnicami so po dobri medovitosti znani ameriški slamnik, potonike, rmani in še veliko bi jih našli. S sajenjem le-teh zagotavljamo, da čebele lažje preživijo zime in se vsako leto znova vračajo na naše vrtove in sadovnjake ter oprašujejo rastline, kajti brez opraševanja ne bo bogatega pridelka. »Ko bo z obličja Zemlje izginila zadnja čebela, bo človek preživel le še štiri leta; ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več ljudi …« Naj nam bo misel, ki jo pripisujejo Albertu Einsteinu, v opomin in razmislek, da moramo pomagati, ko narava prosi za pomoč.

Besedilo in fotografije: Branka Urbanija Juvančič


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media