Kje vse po svetu živijo Slovenci

Prosti čas | jun. '21

Univerza Lehigh v Betlehemu

Slovenci po svetu živijo dobro, ker so si z delom in vztrajnostjo ustvarili pogoje za lepo življenje. Družijo se v slovenskih društvih ter klubih ter poslušajo radijski program v slovenskem jeziku, saj v srcu še vedno čutijo pripadnost domovini, iz katere izhajajo. O vrnitvi pa ne razmišljajo, ker bodo ostali s svojimi potomci tam, kjer so se ti rodili.

Potovanja so v času pandemije covida-19 omejena, zato sva avtorja petih dokumentarnih filmov o Slovencih po svetu (večinoma po rodu iz Pomurja) pripravila izbor povzetkov s srečanj z našimi rojaki na različnih celinah.

Po ocenah živi v Južni Ameriki več kot 30 tisoč oseb slovenskega rodu. Za najstarejše slovensko društvo velja Transmurano, ki deluje v Paragvaju od leta 1935. Zadnja leta ga vodi Murskosobočan Aleksander Temlin. V Argentini pa se potomci prekmurskih izseljencev združujejo v društvu Bernal. Ester Cmor vodi slovenski program na radiu v Buenos Airesu in že leta zbira gradivo o svojih prednikih za arhiv, ki ga namerava podariti Pokrajinskemu muzeju v Murski Soboti, in se trudi ohranjati slovenski jezik, ki ga »poje« v melodični španščini.

Ester Cmor z nečakinjo Veroniko, ki ji pomaga pri urejanju arhiva prekmurskih izseljencev. 

Spoznali smo tudi Roka Finka, ki je moral glasbilo zamenjati za volan in je eden od številnih taksistov velikega mesta. Povedal nam je marsikaj zanimivega. Tudi to, da so po vzoru Slovenskega okteta ustanovili oktet v Argentini in da se je nekaj časa preživljal s petjem na porokah. Kot solist je pel celo na poroki Diega Maradone.

Po podatkih vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se je v ZDA leta 2000 za slovensko poreklo opredelilo nekaj več kot 175 tisoč oseb. Slovence v Betlehemu v Pensilvaniji smo obiskali večkrat, mesto je namreč od leta 1996 pobrateno z Mursko Soboto. Pobudnik združenja obeh mest (Sister Cyties) Stephen Antalics je v iskanju svojih prednikov našel korenine slovenstva in dokazal, da Slovenci v Betlehemu niso Vendi, o čemer so jih prepričevali s prižnice madžarski duhovniki. S slovenskimi duhovniki pa so prvi prišleki v Ameriko ohranjali domačo besedo. Prekmurci iz različnih župnij so poklonili vitraže, ki krasijo katoliško cerkev svetega Jožefa in bodo mlajše generacije spominjali na poreklo njihovih staršev. V Betlehemu, kjer je bilo veliko naših izseljencev zaposleno v železarni, je tudi edina evangeličanska cerkev v Ameriki. Kathy in Gene Novak pa skrbita za izmenjavo dijakov iz Pomurja, ki živijo pri njiju med študijem na Univerzi Lehigh, eni najstarejših univerz v Ameriki.

Martin Cimerman, bolj znan kot pater Krizolog, je tisti duhovnik v New Yorku, ki pridiga v slovenskem jeziku in poleg duhovne hrane poskrbi, da obiskovalci iz Slovenije pri njem niso lačni. Streho nad glavo pa dobijo umetniki ter Slovenci na podiplomskem študiju ali pri izvajanju projektov ministrstva za kulturo. Vendar pater opozarja, da je vernikov vedno manj in ima več pogrebov kot maš v slovenski cerkvi sredi svetovljanskega mesta, ki ima svoj utrip.

Pater Krizolog na terasi slovenske cerkve v New Yorku

V deželi »tam doli«

Marjana Kramerja smo obiskali na njegovem ranču v bližini naravnega parka Tongara v Avstraliji. Prlek iz Bunčanov se z ženo vsako poletje vrača v rojstno deželo, lani mu je to preprečila pandemija covida-19, letos pa so bili nekaj časa zaradi poplav odrezani od sveta. Tako kot v času, ko jih je ustrahoval ogenj, toda na srečo rdeči zublji niso ogrozili njihove hiše in sinove galerije v bližini, kjer so razstavljene umetniške fotografije znanih turističnih krajev v Avstraliji.  

Z njegovo pomočjo smo obiskali večino slovenskih društev v Avstraliji. Potomci priseljencev ohranjajo tradicijo slovenstva s folkloro. Pesem in ples ter hrana, ki jo pripravljajo po receptih svojih babic, so osnova druženj v številnih društvih in klubih povsod, kjer smo jih obiskali.

Slovenski klub Triglav žal ni več v svojih prostorih, ampak najemnik v stavbi, ki so jo slovenski izseljenci zgradili v okolici Sydneyja. Nad vhodom je ostala dobrodošlica in na dvorišču spomenik Ivanu Cankarju, ki bo zanamce spominjal na slovensko poreklo.

Dobrodošlica nad vhodom v slovenski klub Triglav v Sydneyju

Tudi v Kanadi smo večkrat obiskali naše rojake. Slovenski častni konzul John Doma pa nam je odprl vrata svojega in doma svojih staršev v Burlingtonu. V Kanado se je največ Slovencev preselilo med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Med najbolj znanimi je zagotovo pevka, zborovodkinja vokalne skupine Plamen in pisateljica Marija Ahačič Pollak, med drugim tudi pobudnica in voditeljica radijske oddaje Glas kanadskih Slovencev. Sicer pa mnogi izseljenci komaj čakajo, da bodo spet lahko obiskali staro domovino. Tako kot Slavica Banfi, ki si želi, da bosta lahko z možem Pištekom spet obiskala sorodnike v Veščici pri Murski Soboti, in Kristina Mess iz Kroga, ki z možem uživa pokoj ter se veseli družinskih srečanj.

Brigita Bavčar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media