Telemedicina pomaga pri samozdravljenju
Bolnik doma vsak dan opravi dogovorjene meritve.
Med pandemijo koronavirusa se je pokazalo, kako pomemben je dobro urejen dostop do zdravstvenih storitev tudi v času izrednih razmer. Pokazalo se je tudi, kako pomembne so zdravstvene storitve na daljavo. Bolnikom ni treba prihajati na pregled v zdravstveno ustanovo, kljub temu pa njihovo zdravstveno stanje doma redno spremlja osebje s pomočjo sodobne tehnologije. Tovrstni pristop se tudi pri nas vse bolj uveljavlja, v zadnjem letu so ga deležni tudi nekateri bolniki s koronavirusno boleznijo, ki prebolevajo bolezen v domačem okolju.
Zaradi naglega staranja prebivalstva, dolgoživosti in naraščanja deleža bolnikov s sodobnimi boleznimi ter več različnimi bolezenskimi stanji se zdravstveni sistemi spopadajo z izzivom, kako ohraniti obstoječi sistem zdravstvenega varstva in dogovorjene pravice. Ena od mogočih rešitev je uvajanje novih pristopov v medicino, ki bi lahko bili učinkovitejši od klasičnih. Med njimi so storitve telemedicine (TM) na domu, ki so naglo razvijajoča se in napredujoča veja medicine. Temeljijo na sodobni informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT), vanjo sta vključena bolnik v domačem okolju ter zdravstveno osebje v zdravstveni ustanovi. Osebje na daljavo spremlja bolnikovo stanje, preverja njegove funkcije (z različnimi meritvami), mu svetuje, ga izobražuje in na ta način podpira pri samozdravljenju.
Uporabniki telemedicinskih storitev so najpogosteje bolniki z različnimi kroničnimi boleznimi, na primer osebe s srčnim popuščanjem, sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, po možganski kapi ali srčnem infarktu in podobnimi stanji.
Dr. Drago Rudel, raziskovalec in direktor zasebnega raziskovalnega podjetja MKS Elektronski sistemi, d. o. o., iz Ljubljane, ki spada med pionirje na področju storitev zdravja na daljavo, je o tem, kako delujejo tovrstne storitve, povedal: »Bolniki si doma merijo na primer krvni tlak, srčno frekvenco, krvni sladkor, težo, zasičenost krvi s kisikom – torej vrednosti, ki so kazalniki zdravstvenega stanja. S pomočjo sodobne tehnologije poskrbimo, da podatki samodejno pridejo od bolnika v bolnišnico takoj, ko jih bolnik izmeri. V bolnišnici je zdravstveno osebje opozorjeno, če pri katerem bolniku izmerjene vrednosti znatno odstopajo. V tem primeru bolnika pokličejo po telefonu in se z njim pogovorijo o ukrepih za izboljšanje stanja.« Poglavitna prednost tovrstnih storitev torej je, da lahko zdravnik ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja pravočasno in primerno ukrepa, zaradi česar je tudi bolnišnično zdravljenje manj pogosto in traja krajši čas.
Dobra praksa na Koroškem
Drago Rudel je pomagal pri vzpostavitvi Centra za zdravje na daljavo Cezar, ki od leta 2014 deluje v okviru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. To je bil prvi tovrstni center pri nas. Zasnovali so ga v okviru mednarodnega projekta Združeni za zdravje (United4Health), pri katerem sta iz Slovenije poleg podjetja MKS sodelovala še Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Zdravstveni dom Ravne. V centru Cezar spremljajo bolnike s srčnim popuščanjem in/ali sladkorno boleznijo tipa 2. Do zdaj so v program vključili že več kot 600 bolnikov, ki so na svojem domu opravili več kot 500.000 meritev.
O vključitvi bolnika v telemedicinski program odloča zdravnik specialist. Po bolnikovem pristanku in seznanitvi s storitvijo sledi kratko usposabljanje za ravnanje z merilnimi napravami. Vsakdo, ki se vključi v program, prejme paket opreme za telemedicinsko spremljanje na domu, ki med drugim vsebuje tudi pametni telefon za prenos podatkov iz merilnikov. Bolniki s srčnim popuščanjem na primer uporabljajo merilnik krvnega tlaka, tehtnico in merilnik nasičenosti krvi s kisikom. Po besedah sogovornika je uporaba vseh naprav zelo preprosta in bolnik ne potrebuje nobenega dodatnega znanja, podatki pa se po merjenju samodejno prenesejo v mobilni telefon.
V preteklem letu so v bolnišnici uvedli tudi telemedicinsko spremljanje bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Osebe, za katere presodijo, da bi jim ta storitev koristila, prejmejo primerno opremo: merilnik krvnega tlaka, merilnik zasičenja krvi s kisikom ter pametni telefon. Telemedicinska podpora bolnikom, ki so doma v samoizolaciji, traja približno tri tedne, vrednosti meritev dnevno spremljajo v centru, kjer lahko ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja pravočasno ukrepajo.
Telemedicina povezuje
Nedvomno so prednosti telemedicinskega spremljanja bolnikov na domu številne. Po besedah prim. Cirile Slemenik Pušnik, specialistke interne medicine in kardiologije v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ki vodi center Cezar, »telemedicina omogoča dobro povezavo med bolnikom in zdravstvenim osebjem, ki ga spremlja. Pomaga mu, da uredi svojo kronično bolezen, prepreči zgodnje zaplete in zmanjša umrljivost. Pri bolniku vsak dan nadzorujemo vitalne vrednosti in se pravočasno odzivamo na odstopanja od normalnih vrednosti. Lahko prilagodimo terapijo, ga čim prej pokličemo na pregled, da preprečimo potrebo po hospitalizaciji in slabe izide pri kroničnih boleznih.«
Prim. dr. Cirila Slemenik Pušnik in koordinatorka centra Cezar Maja Rakuša pregledujeta podatke enega od bolnikov.
Ob večletnem spremljanju bolnikov na domu se je pokazal tudi pozitiven vpliv na medsebojne odnose. Cirila Slemenik Pušnik je povedala, da »se je s tovrstno storitvijo izboljšal odnos med zdravnikom in bolnikom. Da lahko nekoga vključiš v telemedicinsko spremljanje, moraš že nekaj vedeti o njem in poznati njegovo bolezen. Boljša je tudi komunikacija, saj smo v stalni navezavi z bolniki. Telemedicina nas tako povezuje in ne oddaljuje.« Bolniki imajo tako aktivno vlogo pri svojem zdravljenju, saj morajo redno izvajati meritve in jih posredovati v center.
Kot je pokazala anketa, ki so jo pred leti izvedli v centru Cezar med 364 uporabniki, so bili uporabniki na splošno zelo zadovoljni s storitvami. Po besedah Cirile Slemenik Pušnik imajo zdravniki, ki so se že srečali s telemedicinsko podporo pri zdravljenju, o njej pozitivno mnenje: »Želim si, da bi tovrstna podpora čim prej zaživela pri našem vsakdanjem delu in pomoči kroničnim bolnikom.«
Nedvomno so telemedicinske storitve na domu zelo učinkovite. Kaj torej ovira, da bi bile pri nas bolj široko v uporabi? Drago Rudel odgovarja: »Težava Slovenije je, da k razvoju teh naprednih, koristnih in učinkovitih storitev ne pristopimo celovito in s podporo države, ki mora skrbeti za zdravje državljanov. Prva lastovka na tem področju je prišla z odločitvijo vlade, da plača telemedicinsko spremljanje bolnikov s covidom-19 na domu. Upam, da bomo v kratkem izdelali nacionalno strategijo razvoja teh storitev, vzpostavili pogoje za njihovo izvajanje ter izdelali sistem plačevanja.«
Storitve telemedicine niso nadstandardne in dopolnjujejo že uveljavljene zdravstvene storitve, vendar za zdaj še niso vključene v sistem zdravstvenega zavarovanja, ampak stroške zanje krije bolnišnica. In kakšni so obeti za prihodnost? »Danes, ko se zaradi okužbe bojimo oditi v zdravstveni dom ali bolnišnico, si seveda še bolj želimo učinkovite pomoči na daljavo. Kaže, da bodo v prihodnosti na nekaterih področjih zdravstva postale storitve na daljavo bolj dosegljive, kot so neposredne storitve v medicinski ustanovi,« meni Drago Rudel.
