Najvišje priznanje za prostovoljstvo Rožci Šonc

Dobro je vedeti | jun. '21

Zdusove strani

Rožca Šonc (v sredini) je nagrado najprej pokazala na Zdusu.

Rožca Šonc, dolgoletna prostovoljka in vodja Zdusovega programa Starejši za starejše, je prejemnica najvišjega državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, razvoja in njegove promocije za leto 2020.

Humanitarno delo je začela opravljati že v času svoje poklicne poti kot pobudnica ustanovitve aktiva delovnih invalidov novomeške tovarne zdravil Krka in skupine za pomoč odvisnikom. Po upokojitvi je prevzela številne pobude v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Od leta 2005 vodi program Starejši za starejše, ki pomoči potrebnim posameznikom, starejšim od 69 let, omogoča kakovostnejše in neodvisno življenje. Zaradi razvejane organizacijske strukture programa so neprecenljivi njena podpora društvenim in pokrajinskim koordinatorjem, povezovalno delovanje med društvi in lokalno skupnostjo ter neformalna mediatorska vloga. Poslanstvo programa je prepoznal tudi Evropski parlament in mu leta 2017 podelil najvišje evropsko humanitarno priznanje državljan Evrope. Program poteka že sedemnajsto leto, vanj pa je vključena skoraj tretjina slovenskih upokojencev, ki jih oskrbuje 3500 prostovoljcev. Tudi med epidemijo je deloval nemoteno, a z nekaterimi prilagoditvami.

Priznanje je Rožci Šonc na slovesnosti v predsedniški palači podelil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Nagrade za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela pa so prejele še prostovoljke: Marjeta Čič (na področju planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami), Cveta Jazbec (na področju turizma), Mateja Kos (na področju dejavnosti za otroke in mlade), Terezija Vidovič (na področju aktivnega staranja, medgeneracijskega povezovanja in narave) in Terezija Vivod (na področju socialne dejavnosti).

Črt Kanoni, foto Dijana Lukić

Neprecenljiva pomoč nevladnih organizacij

Glavna ugotovitev spletne razprave, ki jo je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije v sklopu Dnevov medgeneracijskega sožitja, je bila, da bi brez nevladnih in drugih samopomočnih organizacij težje preživeli epidemijo koronavirusne bolezni.

Janez Sušnik, predsednik Zdusa, je dejal, da so breme epidemije najbolj občutili starejši v institucionalnem varstvu. Tisti, ki še živijo doma, pa so postali odvisni od prostovoljske mreže programa Starejši za starejše, ki so se za zagotavljanje pomoči starejšim v teh časih povezovali s civilno zaščito in drugimi samopomočnimi organizacijami. Pri vseh starejših se je prav osamljenost pokazala kot najhujša stiska.

Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je dejal, da se je med epidemijo še bolj pokazala potreba po stabilnem, enotnem in cenovno dostopnem sistemu dolgotrajne oskrbe, na kar so v sodelovanju z ministrstvom za zdravje odgovorili s pripravo predloga zakona.

Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za socialno in zdravstveno varstvo pri Zdusu, je ob tem dodala, da je epidemija poudarila veliko problemov, kar je posledica dolgoletne odsotnosti kakršnega koli strateškega razmišljanja na odzivanje potreb starejših. Starejši, oboleli za covidom, niso imeli ustrezne zdravstvene oskrbe, virus so prebolevali v domovih za starejše, ki niso zdravstvene ustanove, a so bili prisiljeni vzpostavljati rdeče cone in sprejemati ukrepe. Vse to je povzročalo velik pritisk na zaposlene v domovih, ki niso bili ustanovljeni zato, da postanejo »parazdravstvene« ustanove. Dodala je še, da Zdus tudi po morebitnem sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi pričakuje težave zaradi pomanjkanja izvajalcev dolgotrajne oskrbe in pri vzpostavljanju novega profila delavcev za izvajanje teh storitev, ki bi jih morali začeti usposabljati že danes.

Mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, pa je poudarila, da si uporabniki posebnih socialnovarstvenih zavodov ne želijo bivanja v institucijah. Pot naprej je v deinstitucionalizaciji in preoblikovanju večjih domov v manjše kot tudi v neformalni pomoči vrstnikov.

Ravno takšne oblike pomoči so deležni starejši od 69 let, vključeni v program Starejši za starejše, ko prostovoljci, vrstniki obiskujejo starejše in jim zagotovijo ali organizirajo potrebno pomoč. Čeprav epidemija predstavlja dodatno breme za starejše prostovoljce, zlasti s psihološkega vidika, ker so tudi sami v rizični in ranljivi skupini, je program nemoteno deloval, a na prilagojene načine. Vijola Bertalanič, predsednica Programskega sveta Zdusovega programa Starejši za starejše, je dejala, da so starejši uporabniki najbolj cenili stik po telefonu, prek katerega so jih prostovoljci bodrili in jih spodbujali, kar je pomembno vplivalo na njihovo duševno zdravje.

Pomoč starejšim so ponudili tudi mladi prostovoljci Udarnik, ki so prek Mladinskega centra Velenje organizirani v projektu Naše ulice so prazne, naša srca ne. Direktor centra Marko Pritržnik je dejal, da jim je predhodno delovanje projekta omogočilo, da so se ob izbruhu epidemije na stiske starejših občanov hitro odzvali z dostavo brezplačnih obrokov na dom, ki jih je zagotovila Mestna občina Velenje, ter z brezplačnim družabniškim telefonom. Projekt je ob letošnjem nacionalnem tednu prostovoljstva prejel priznanje Slovenske filantropije za najboljši projekt medgeneracijskega prostovoljstva. A. Ž.

Ministra o problemih starejše generacije

V preteklih tednih sta sedež Zveze društev upokojencev Slovenije obiskala minister za zdravje dr. Janez Poklukar in minister za finance Andrej Šircelj in predstavila stališča vlade do nekaterih aktualnih vprašanj, ki zadevajo starejše.

Glavna tema pogovora z ministrom za zdravje je bila seveda cepljenje proti covidu-19. Ob tem je predsednik Zdusa Janez Sušnik ministru Poklukarju dejal, da Zdus priporoča cepljenje članom, »a prisiliti ne moremo nikogar«. Poleg tega so razprave okrog cepiv mnoge ljudi, ki so se bili pripravljeni cepiti, od tega odvrnile, vsaj za nekaj časa. Po Poklukarjevih besedah strokovna skupina priporoča vsaj 70-odstotno precepljenost starejših prebivalcev, kar bi lahko uresničili do konca junija. Poudaril je še, da intenzivno cepljenje stanovalcev domov za starejše že kaže rezultate, saj se je epidemija v domovih umirila. Vsi, ki se želijo cepiti, lahko poiščejo informacije po štirih poteh: pri izbranem zdravniku, na cepilnih centrih, pri osebnem zaupnem pooblaščencu (eden izmed svojcev) ali pa na portalu zVEM, kjer posameznike, ki imajo težave pri prijavljanju, po telefonu vodijo skozi celoten postopek.

V zvezi s pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi pa je minister Poklukar dejal, da naj bi bilo besedilo v javnosti konec maja in da predlog predvideva, da bo financiranje storitev prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaradi tega so že predvidene spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju v posebnem poglavju nastajajočega zakona.

Nižanja pokojnin ne bo!

Tako je zatrdil minister za finance Andrej Šircelj, ki se je v začetku maja udeležil seje Komisije za pokojninske in invalidske zadeve pri Zdusu. »Ne drži, da bi vlada v letošnjem ali prihodnjih letih načrtovala kakršno koli nižanje pokojnin. Dejstvo je ravno nasprotno! Načrtovani izdatki za pokojnine se v prihodnjih letih zvišujejo. V letošnjem letu za skoraj šest odstotkov in v prihodnjih letih še za dva do tri odstotke.«

Na vprašanja o financiranju demografskega sklada pa je odgovoril pragmatično: »Demografski sklad ni edini vir pokojnin, je pa dolgoročen in zato še toliko pomembnejši. Poslanstvo sklada bo sofinanciranje pokojninske blagajne in razbremenitev proračuna, da bomo lahko nemoteno izvajali socialne, razvojne, investicijske in druge politike države, saj je naše poslanstvo, da delamo za ljudi, še zlasti za upokojence. Predlagamo ponovno uvedbo t. i. seniorske olajšave, s katero se zmanjšuje letna davčna osnova za upokojence po dopolnjenem 70. letu starosti. Ob upoštevanju trenutno veljavne dohodninske lestvice in višine splošne olajšave bodo prejemniki pokojnin z uvedbo te olajšave neobdavčeni do dohodka v višini 1.433 evrov. Danes znaša višina neobdavčene mesečne pokojnine ob enakih izhodiščih 1.173 evrov,« je zaključil minister Šircelj.

Besedilo in fotografija: Črt Kanoni

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media