Škodljivec, ki ne da miru
Poskus delovanja Bioorganika na polže: prva fotografija prikazuje kupček briketov, na katerem so polži s hišicami, druga pa beg polžev z briketov.
Dolgo obdobje vlažnega in deževnega vremena, bujna rast in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic, so idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Čez dan jih ni videti, zato pozabimo nanje, vendar če ne ukrepamo pravočasno, nam lahko hitro uničijo pridelek in izničijo ves vloženi trud, saj pojedo prav vse.
Polži predstavljajo gospodarske škodljivce na vrtu, polju in v sadovnjakih, še posebej v razmerah, ki so zanje zelo ugodne. To je čas z obilico dežja in hladnimi temperaturami, kar se dogaja prav letos. Prav je, da takoj začnemo ukrepati.
Največ gospodarske škode naredijo polži brez hišic iz družine slinarjev (Limacidae) in lazarjev (Arinoidae). Med vsejede živali jih uvrščamo zato, ker se hranijo z različnimi produkti tako rastlinskega kot živalskega izvora. Dejavni so v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato se lotijo mladih rastlin, listov, mladih poganjkov na drevesnih steblih, raznih semen ipd. Njihova prisotnost se kaže v obliki večjih ali manjših luknjic na listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih in tudi po golih gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice. Nekatere sadike preprosto izginejo zaradi polžev, torej ne zaradi slabe kakovosti semen. Posebej nas razočara sušenje mladih drevesnih sadik, ki smo jih posadili jeseni in so dobro prezimile, začele odganjati, naenkrat pa poganjkov ni več. Rastlina obnemore in se posuši. Zakaj? Mladi, pravkar odprti poganjki brsti na drevescih so prava poslastica za polže. To se dogaja predvsem na tistih sadikah, ki so se pozimi polomile in zdaj delajo nove poganjke.
Največ škode naredijo polži iz vrste lazarjev. Ti so različnih barv in velikosti, zrastejo celo od 100 do 150 milimetrov. Svetlejše barve so tisti, ki živijo v toplejših podnebnih razmerah in temnejši tisti s hladnejših območij. Rdeči lazarji spolno dozorijo po štirih do šestih tednih. Parijo se ves čas toplega jesenskega vremena in nato odlagajo jajčeca, dokler topla zemlja to dopušča. Jajčeca so belkasto sive barve, merijo tri do štiri milimetre in prezimijo. Od januarja naprej, spet odvisno od temperature zemlje, se izležejo mladiči. Spomladi se razvijejo kar trije ali štirje rodovi lazarjev. Dva iz jesenskega obdobja, dva pa že iz spomladanskega. Živijo od 12 do 14 mesecev.
Raziskave kažejo, da so jim najljubše rastline: zelena solata, zelje, korenje, rdeča pesa, redkvica, peteršilj, jagode, sadje in fižol, manj pa sončnice, detelja in krompir. Polži so mrhovinarji in se hranijo z mrtvimi živalmi, tudi s polži.
Kako jih učinkovito odpravimo?
Kako se znebiti polžev, je pomembno vprašanje. Naj ponovimo načine reševanja tega problema, ki jih je več.
Naraven način zatiranja. Ena od najstarejših metod je vsakodnevno pobiranje. Ali pa posadimo rastline, ki jih polži ne marajo, in jih na ta način odženemo: (na primer origano, pelin, dobra misel, teloh, česen) ali posujemo zastirko iz lubja akacije, hrastovih listov. Tretja metoda pa je naselitev polževih naravnih sovražnikov, kot so race, kokoši, gosi. Zlasti učinkovite so pri tem race indijske tekačice.
Zatiranje s pomočjo kemikalij. Zgodovina njihove uporabe je že dolgo znana, saj se pojavijo že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Uporabljali so razne kemikalije od apna, soli, saj, lesnega pepela do karbolne kisline, žaganja in tobaka. Po prvi svetovni vojni postanejo popularni bakrov sulfat, železov sulfat, naftalin in živosrebrov klorid, boraks, po letu 1934 pa metaldehid. Uporabljali so še več snovi, od katerih so zdaj mnoge zaradi vpliva na okolje nesprejemljive in nimajo dovoljenja za uporabo.
Uporaba izdelkov na biološki podlagi. V briketih za polže je železova spojina, ki je biološko neoporečna in vpisana v register biosredstev. Najučinkovitejši preparat je Ironmax, ki ima podobno tehnologijo kot Metarex, le da je nosilec aktivne snovi železo. Zaradi posebne tehnologije je izredno učinkovit. Za površino enega hektarja potrebujemo približno deset kilogramov ali deset do 15 zrnc na kvadratni meter. Zaradi posebne tehnologije so briketi neobčutljivi za vlago. Izkoristek je skoraj stoodstoten.
F: Poskus delovanja Bioorganika na polže: prva fotografija prikazuje kupček Bioorganika, na katerem so polži s hišicami, druga pa beg polžev z briketov.
Pregrade ne pomagajo
Na trgu je veliko izdelkov na osnovi lepil in gelov, ki ustvarijo pregrade. Delujejo tako, da preprečijo prihod polžev na gredo. Ta teorija pa je zmotna, saj polži s svojimi jajčeci prezimijo v sami gredi. Zato ne zdrži niti nasvet, da sredstva trosimo le okoli gred in vrtov. Poleg tega ta sredstva (na primer Mesurol) v vlagi razpadejo in postanejo neučinkovita, okolje pa še vedno obremenjujejo. Zato moramo sredstva pogosteje potrositi, kar pa postane hud problem za okolje, in tudi strošek je večji.
Ta problem je rešila nova generacija sredstev in vab za polže, ki vzdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev. Zadostuje že osem do deset zrnc na kvadratni meter, ki delujejo do enega meseca v vseh vremenskih razmerah. Predvidena je poraba le 5 kg/ha, trosimo pa ga precej manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3 do 5 kg/ha. Primer novejše vabe je Metarex Inov, limacid druge generacije, odporen proti vlagi. Pomembna sta tudi prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah aktivne snovi, ter vkomponiranje ustrezne snovi, ki deluje kot vaba. Na ta način je izkoristek aktivne snovi metaldehida popoln, saj se polž temu preprosto ne more upreti. Po zaužitju te vabe začne izpuščati neznanske količine sluzi in se pri tem izsuši. Populacija polžev se tako občutno zmanjša, posledično je naslednje leto tudi manj jajčec. Tako se zmanjša tudi obremenjenost okolja, saj potrebujemo naslednje leto še manj aktivne snovi. Seveda pa je pogoj dosledna uporaba.
Vrtičkarji in kmetovalci morajo po lastni presoji izbrati preparat in ga preizkusiti. Le lastne izkušnje povedo, katera pot je dolgoročno najboljša in cenovno najugodnejša. Pomembno pa je, da lahko za večje površine nabavimo tudi večja pakiranja, ki so običajno cenovno ugodnejša.
