Škodljivec, ki ne da miru
Dolgo obdobje vlažnega in deževnega vremena, bujna rast in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic, so idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Čez dan jih ni videti, zato pozabimo nanje, vendar če ne ukrepamo pravočasno, nam lahko hitro uničijo pridelek in izničijo ves vloženi trud, saj pojedo prav vse.
Polži predstavljajo gospodarske škodljivce na vrtu, polju in v sadovnjakih, še posebej v razmerah, ki so zanje zelo ugodne. To je čas z obilico dežja in hladnimi temperaturami, kar se dogaja prav letos. Prav je, da takoj začnemo ukrepati.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Ribe so zdrave, zlasti manjše
Ribe so izredno pomemben vir človekove prehrane. A Slovenci pojemo le okrog 11 kilogramov rib na prebivalca na leto, ugotavlja New Economics Foundation, ki spremlja uživanje rib v državah Evropskeunije. Evropsko povprečje uživanja rib je dvakrat višje.Slovenija turiste vabi kot varna in zelena dežela
Turizem je ena od gospodarskih panog, ki jih je pandemija koronavorusne bolezni najbolj prizadela. Okrevanje bo dolgo in naporno, a bolj kot se bliža poletje, bolj optimistični so turistični delavci. Slovenija se na tujih turističnih trgih predstavlja kot varna, zelena in butična država, ki obljublja edinstvena doživetja, aktivni oddih in vrhunsko hrano. Ker turisti pri izbiranju počitniških ciljev vse večji pomen dajejo trajnostnemu vidiku, je to ena od naših prednosti in hkrati priložnosti, pravi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.Slediti ekonomski računici ali potrebam ljudi?
Vse več starejših toži o slabi dostopnosti do poštnih, bančnih in upravnih storitev. Poštne poslovalnice po Sloveniji zapirajo svoja vrata, delo prevzemajo pogodbene pošte, banke ukinjajo bankomate in zapirajo bančne izpostave. Ljudje iz manjših krajev ponekod ne morejo do svojega denarja, saj v kraju ni več bankomata, mnogi nimajo lastnega prevoza, javnega prevoza pa marsikje ni, vse več starejših postaja odvisnih od svojcev ali dobre volje sosedov.»Kakšno razkošje živeti, / kakšen mogočen čar! … // Kakšno razkošje hoditi / po zemlji v jutrišnji dan / med hudim in čudovitim / in se zapletati v trnje sanj …« Tone Pavček.
Kaj je življenje? V vsakdanji ihtavosti, ko smo okupirani z vseh strani, o tem ne razmišljamo, ampak hitimo in ves čas nekaj lovimo (roke, lepše dni, primerne trenutke …), v bistvu pa bežimo pred sabo in življenjem. Težko se ustavimo, največkrat nas k temu prisilijo šele hude preizkušnje. Takrat bi dali vse na svetu, da bi stvari lahko spremenili.
-
Fotogalerije
Na otoku Gozo še največ zelenja
10. april 2020Radoživa in pisana Malta
9. april 2020 Tik preden nam je koronavirus...Prostor mora biti za vse generacije
2. oktober 2019 Festival za tretje življenjsko...Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
7. junij 2019 Od nedelje do srede se je blizu...Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem... 
-
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media