PRILOGA Po sladkih poteh Goričkega

Prosti čas | jul. '21

Ob učni poti v Lončarovcih

 Ratkovci, Lončarovci, Ivanjševci in Berkovci so manjše vasi na Goričkem, ki nimajo trgovin niti gostiln in gostega prometa, zato pa tudi ne hrupa in mestnega vrveža, slišijo pa se ptičje petje, šelestenje listja in žuborenje potoka. Prijazni domačini vas bodo pogostili s tem, kar imajo, odličnimi medenjaki in medom, pa še kaj se bo našlo, saj so na Goričkem ljudje gostoljubni in se radi pogovarjajo, če jim le namenite »dober den« in morda še dodate »kak ste kaj«. Vasi povezuje tematska pohodna pot.

Pot, ki povezuje lokalne ponudnike in znamenitosti v Ratkovcih, Berkovcih in Ivanjševcih, je zaradi izdelkov, ki so večinoma sladke dobrote, dobila ime Sladka pot. Obiskovalci se ob njej seznanijo z večstoletno tradicijo medičarstva, čebelarstva in predelave mlečnih izdelkov, prav tako pa si lahko ogledajo potočni mlin, kulturno-tehniški spomenik.

 V Ratkovce po medenjake

Avtomobil lahko parkiramo ob vaško-gasilskem domu v Ratkovcih, vasi z le nekaj več kot petdesetimi prebivalci. Kot pravi Dejan Kočiš, predsednik Krajevne skupnosti Ratkovci, imajo v domu urejeno učno kuhinjo, kjer organizirajo za vnaprej dogovorjene skupine peko kruha na tradicionalen način ter izdelavo marmelad in domačega peciva. Podjetje Gorički raj ima tu obrat, v katerem iz mleka lokalnih kmetovalcev izdelujejo sadne jogurte in mlečne deserte. V letošnjem poletju načrtujejo maloprodajo ob predhodnih naročilih.

Pot nadaljujemo mimo slikovitega lesenega zvonika z zanimivo konstrukcijo in detajli do smerokaza za Medičarstvo družine Jožice Celec, ki jo marsikdo pozna, saj sladke dobrote prodaja na raznih sejmih v Pomurju. Družinsko tradicijo je začel njen tast, ki je opravil mojstrski izpit za poklic medičarja in svečarja že leta 1937 in je imel sprva delavnico v Murski Soboti. Delo je z ljubeznijo opravljal tudi po upokojitvi, svoje znanje pa je leta 1991 začel prenašati na medičarko in lectarico Jožico. Leta 1995 je odprla svojo delavnico v Ratkovcih, kjer danes ustvarja sladke dobrote skupaj s sinom Damjanom, pomagajo jima še drugi družinski člani. Nepogrešljivi so njeni klasični medenjaki kot tudi sodobne različice z nutelo in belo čokolado, medenjaki iz pirine moke, s suhim sadjem ... V domači delavnici prirejajo tudi ustvarjalne delavnice, predstavitve obrti in pokušnje.

Ob poti vidimo več zanimivih starih panonskih hiš »cimprač«, vmes so nekatere tudi prav lepo obnovljene.

 Učna pot Lončarovci

Sladka pot iz Ratkovcev sicer zavije v Ivanjševce, a vam ne bo žal, če naredite manjši dodatni sprehod do lani urejene učne poti v Lončarovcih. Na interpretativnih tablah so predstavljene okoliške naravne vrednote, kulturnozgodovinske značilnosti in tematski zemljevid naselja Lončarovci, ene od najmanjših vasi na Goričkem. Lesena (brunčana) pot omogoča sprehod po močvirnem travniku in vodi do potoka Curek, ob katerem je nekoč stal celo mlin. Lesene tablice ob poti razkrivajo značilne drevesne in grmovne vrste, kažipot zanimivih lokalnih destinacij pa obiskovalce vabi k nadaljnjemu raziskovanju okoliških krajev. Za vas in okolico so značilne kalužnice pa travniške orhideje, deltasti nageljček, vodna perunika, rumena maslenica ter številne zavarovane živalske vrste, kot so hribski urh, smrdokavra, veliki skovik, bela štorklja, rjavi srakoper, vidra in druge.

Zanimiva je tudi lokalna zgodba o bližnji Tökovi (Turkovi) grabi. Gre za globel, v kateri opazimo veliko brlogov lisic in jazbecev. Ime je dobila po legendi o turškem zlatu, ki naj bi ga tukaj zakopali v času vpadov … Poleg učne poti je urejeno počivališče.

Lončarovci so prvič omenjeni že leta 1366 kot Gerencher, kar pomeni lončar. Ker so na Goričkem za poklic lončarja nekdaj uporabljali izraz močar, starejši ljudje še danes imenujejo vas Močarjevci. Pred gasilskim domom si lahko ogledamo staro ročno gasilsko brizgalno. Že od daleč je opazen vaški zvonik, ki so ga postavili leta 1942. Ponosni so na nekdanjega rojaka Števana Balerja (1760–1835), ki je bil evangeličanski duhovnik, pesnik, pisatelj, učitelj in kantor, nadzornik šole in dekan v šomodski županiji.

Od čebelnjaka do mlina

Čebelarstvo Kozic v Ivanjševcih

Nadaljujemo v smeri Ivanjševcev in kmalu zagledamo zanimiv čebelnjak družine Kozic. Koloman Kozic se s čebelarstvom ukvarja že od leta 1987 in prodaja različne vrste medu. Obiskovalcem rad pokaže svoj muzej oziroma zbirko starin, ki poleg starega čebelarskega orodja in pripomočkov obsega še stare šivalne stroje in krojaške pripomočke, radijske sprejemnike, televizije, lončene izdelke, kolarsko orodje in še kaj. Stare predmete zbira več kot pol stoletja, začel je že v času osnovne šole. V vasi pritegne pozornost še lepo obnovljena stara živinska tehtnica in ob pokopališču leseni zvonik.

Nato pa nadaljujemo v smeri Berkovcev, kjer si ob Ratkovskem potoku ogledamo Časarov mlin. Zaščiten je kot kulturno-tehniški spomenik. V sklopu muzeja je na ogled etnološka zbirka orodja, ostanki oljarne in pisna dokumentacija o mlinu. Ob izgradnji je mlin poganjalo veliko leseno mlinsko kolo, ki je po sedemnajstih letih svojega delovanja dotrajalo. Leta 1947 je dobil prirejeno Francisovo turbino, ki je izkoriščala nakopičeno vodno maso in je v sušnih časih nadomeščala vodno kolo. Ogledamo si lahko tudi batni stroj, ki je služil za dodatni pogon mlina v primeru pomanjkanja vode v potoku. V sklopu mlina je delovala nekdaj tudi oljarna, ogledamo si lahko še delujočo hidravlično stiskalnico za pridelovanje bučnega olja. Mlin je deloval vse do leta 1968. V notranjosti je urejena etnološka zbirka, v kateri so predmeti in orodja, ki so jih v preteklih časih uporabljali na kmetijah oziroma za opravljanje mlinarske dejavnosti.

Zvonik v Ratkovcih je obit v les.

V vasi stoji še manjša evangeličanska kapelica, zgrajena leta 1913. Posebnost so tudi mokrotni travniki ob Ratkovskem potoku, ki so naravna vrednota državnega pomena. Ohranjeno je naravno močvirje, v katerem lahko najdemo posebne rastlinske in živalske vrste.

Iz Berkovcev nadaljujemo pot nazaj proti Ratkovcem. Pot je dolga dobrih deset kilometrov. Čeprav v naravi ni označena, je ne morete zgrešiti, če boste le sledili smerokazom za omenjena naselja.

Besedilo in fotografije: Ksenija Glažar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media