Samopomoč za poletne tegobe

Dobro počutje | jul. '21

Jana Govc Eržen, specialistka družinske medicine n nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih

Vsakega od nas je že kdaj pičil komar, opeklo sonce, presenetili prehlad, prebavne težave, glavobol ali pa smo se pri rezanju kruha urezali v prst. Pri večjih nesrečah in boleznih je treba vsekakor k zdravniku, pri manjših nezgodah pa si lahko pomagamo sami, če znamo in imamo pri roki najnujnejše v domači lekarni.

Vsekakor si doma ni priporočljivo ustvariti prevelikih zalog zdravil, ker tista, ki jim poteče rok trajanja, niso več uporabna, zato jih je treba zavreči. Vsaj enkrat letno je dobro pregledati vse, kar hranimo v domači lekarni. O tem, kaj v njej imeti in kako si pomagati ob manjših poletnih nezgodah, smo se pogovarjali s prim. Jano Govc Eržen, dr. med., specialistko družinske medicine in nacionalno koordinatorko za preventivo odraslih, iz Celja.

Domača lekarna

Ko gremo na počitnice, vzemimo s seboj najnujnejše iz domače lekarne. Predvsem pa si v posebno torbico shranimo še vsa zdravila, ki jih moramo redno jemati. Pazimo, da vsebina ni dosegljiva majhnim otrokom. In kaj naj bo v njej?

Priprave: toplomer, škarje, pinceta, pinceta za odstranjevanje klopov in varnostne sponke.

Obvezila: različno široki obliži, sterilne gaze, razni povoji (tudi elastični) in komprese aluplast za oskrbo opeklin.

Zdravila za zunanjo uporabo: sredstvo za čiščenje in izpiranje ran, mazilo proti izpuščajem (herpesu) na ustnicah. Naj ne manjkajo sredstva proti klopom, komarjem in drugim nadležnim žuželkam.

Zdravila: poleg tistih, ki jih redno uporabljamo, še tiste proti prehladu, bolečinam, povišani telesni temperaturi in alergijam, sredstvo zoper drisko ter za izkašljevanje. Ko kupujemo zdravila brez recepta, moramo OBVEZNO povedati, ali jih potrebujmo za odrasle ali otroke.

Čaji: kamilice za pomirjanje krčev in lajšanje težav pri vnetjih; žajbelj, ki razkužuje in blaži vneto grlo, nebnice in dihalne poti; ruski čaj in suhe borovnice, ki pomagajo pri driski. Pri pripravi čajev upoštevajmo navodila, hranimo jih na suhem, uporabni so približno eno leto.

Piki žuželk

Najpogosteje nas na prostem opikajo komarji, čebele, mravlje, ose, sršeni, klopi in tudi obadi. Pike žuželk povezujemo s kožnimi težavami, kot so oteklina, rdečina in rahla bolečina na mestu pika ter srbeča koža. Pri nekaterih, a na srečo redkih ljudeh, pa lahko povzročijo močno preobčutljivostno reakcijo – anafilaktični šok. »V takih primerih sta potrebna takojšnje ukrepanje in obisk urgence,« je poudarila Jana Govc Eržen.

Komarjevi piki so eni izmed najnadležnejših. Pikajo samo samičke. Z rilčkom prebodejo kožo, da se prebijejo do naše krvi. Mesto pika je rdeče in srbi, kar blažimo z geli in kremami, ki jih kupimo v lekarni, lahko tudi z ledom. »Priporočam, da se pred komarji zaščitimo s pršili proti insektom, uporabimo lahko tudi elektronske odganjalce ali zapestnico proti komarjem. Če komarji motijo spanec, pa priporočam namestitev komarnikov na okna.«

Ose in sršeni spadajo med napadalne žuželke, čebele pa pičijo le, če sedemo nanje ali jih nehote odženemo z roko. Takoj po piku začutimo bolečino, pojavita se rdečina in oteklina. Pomembna razlika je tudi ta, da čebele pičijo le enkrat, potem umrejo, medtem ko ose in sršeni lahko napadejo in pičijo večkrat. Pri čebeljem piku lahko ostane želo v koži, zato ga je treba previdno odstraniti. Mesto pika namažemo s kremo ali gelom, ki smo ga kupili v lekarni, hladimo z ledom ali mrzlo vodo (če nimamo ledu, uporabimo pločevinko ali zamrznjeno hrano). Preventiva: pršila proti insektom, predvsem osam. »Nevarno je, če nas ena od omenjenih žuželk piči v usta ali jezik. V tem primeru to mesto hladimo in takoj poiščemo zdravnika.«

Ugriz klopa, ki tako kot komar pije človeško kri, ne bi bil nevaren, če ne bi povzročal dveh resnih bolezni: klopni meningoencefalitis in boreliozo. V primerjavi z drugimi žuželkami je ugriz klopa neboleč. Zato je toliko pomembnejše, da se po sprehodu po naravi natančno pregledamo. Tudi ko delamo na domačem vrtu ali hodimo po travi v parku. Klopa je treba previdno in v celoti odstraniti. Dlje ko je klop prisesan, več je možnosti, da pride do okužbe in obolenja.

Kačji piki

Čeprav je znano, da že nekaj desetletij nihče v naši državi ni umrl zaradi kačjega ugriza, se veliko ljudi kač zelo boji. »Vendar je strah pred kačami pretiran, saj so to plašne živali in napadejo le, če na primer pomotoma stopimo nanje ali se jih dotaknemo, ko nabiramo gobe ali borovnice. Poleg tega so ti plazilci pri nas zaščiteni, torej jih ne smemo ubijati.«

V Sloveniji živi enajst vrst kač: modras, navadni gad, laški gad, mačjeoka, belouška, smokulja, kobranka, belica, črnica, navadni gož in progasti gož. Prve tri so strupene, mačjeoka je manj strupena, druge pa človeku niso nevarne.

»Če zagledamo kačo, se ji ne približujemo in je ne poskušamo prijeti, pa tudi mrtve kače se ne dotikamo, saj še vedno lahko pride do refleksnega ugriza. Z rokami ne segamo v grmičevje, visoko travo, pod skale ali v skalne razpoke, ki veljajo za priljubljena zatočišča kač. Če na takšnem mestu iščemo izgubljen predmet, si pomagamo z daljšo palico. Na izletih imamo s seboj vedno komplet prve pomoči in mobilni telefon z napolnjeno baterijo, da bomo lahko po potrebi poklicali pomoč,« svetuje zdravnica. Če pa se s kačo srečamo v domačem okolju, ji omejimo gibanje in pokličemo Kačofon (040 322 449), kjer nam bodo svetovali, kaj storiti.

Kako pomagati? »Na mestu ugriza na koži opazimo dve ranici v razmiku okoli pol centimetra. Pojavijo se oteklina, bolečina in podplutba, ki se širi z uda v smeri proti trupu, otečejo in bolijo pa tudi bezgavke. To je posledica širjenja strupa po limfnem sistemu. Poškodovani lahko tudi bruha, mu je slabo, ga boli trebuh, težko diha, ima vrtoglavico, je zaspan itd.«

Tisti, ki ga je kača ugriznila, naj sedi in miruje, poškodovani ud imobiliziramo, saj tako upočasnimo širjenje strupa po telesu. »Poskrbimo za hiter prevoz k zdravniku. V primeru hujše reakcije ali oddaljenosti od zdravstvenih ustanov pokličemo na številko 112, kjer nam bodo dali ustrezna navodila in po potrebi aktivirali reševalno enoto (na primer gorsko reševalno službo). Zdravnikom bo v veliko pomoč, če bo poškodovanec znal opisati kačo.«

Zdravnica posebej poudari: »Strupa iz ugrizne rane nikoli ne izsesavamo, prav tako rane ne izrezujemo in ne izžigamo. Ne prevezujemo uda nad mestom ugriza. Stanja ne bomo izboljšali, lahko ga celo poslabšamo, saj lahko povečamo oteklino ali prekinemo dotok krvi v okončino. Oseba naj ne pije alkohola in pijač, ki vsebujejo kofein, saj pospešujejo absorpcijo kačjega strupa.«

Kaj pa, če nas ugrizne žival, daleč najpogostejši so pasji ugrizi? »Pustimo, da rana nekaj časa krvavi, saj tako telo samo poskrbi, da iz rane odtečejo kužne klice. Potem s sterilno gazo ali čistim prelikanim robcem, plenico ali kuhinjsko krpo obrišemo slino iz okolice ugriznine, in sicer v smeri stran od rane. Rano nato izperemo z blago raztopino milnice ali fiziološko raztopino, rano prekrijemo s sterilno gazo. Poškodovani naj se oglasi pri zdravniku, ki bo poskrbel za kirurško oskrbo rane in ustrezno cepljenje (proti tetanusu in steklini).«

Nevarno sonce

Iz domače lekarne vzamemo le najnujnejše. Ne pozabimo na redna zdravila.

Čeprav zagorela polt marsikje še vedno velja za znak zdravja, lepote in športnega življenja, je pretirano izpostavljanje soncu leto za letom nevarno. Zaradi pretiranega sončenja se lahko razvije kožni rak. V poletnem času je najbolj škodljivo izpostavljanje soncu med 10. in 15. uro. Kdor je takrat na soncu, mora nositi ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, oči zaščititi s sončnimi očali s stekli, ki ščitijo pred UV-žarki, na glavi mora imeti čepico ali klobuk – to velja še posebej za dojenčke, plešaste moške in starejše ljudi.

Kako ravnamo, če nas zaradi nespameti sonce vendarle opeče? »Rahlo opečena koža si sama opomore v nekaj dneh, a le če opečeni človek ne gre več na sonce! Ne pozabimo tudi, da je opečena koža, ki se olupi, še posebej občutljiva za sonce, saj je zelo tanka in ranljiva. Če nas sonce opeče, si pomagamo s hladnimi obkladki, vlažilnimi kremami, gelom iz aloje vere. Mehurjev ne prebadamo. Poskrbimo za zadosten vnos tekočin, proti bolečinam lahko uporabimo tudi zdravila, kot so nesteroidni antirevmatiki ali paracetamol.«

V primeru hudih sončnih opeklin se lahko pojavijo tudi vročina, omotica, slabost in glavobol. »Če ima opečeni mehurje, naj obišče zdravnika, in prav tako, če se pojavijo vročina, krči, bruhanje in zmedenost.« Ne pozabimo, sonce nas lahko opeče tudi ob oblačnih in meglenih dneh. Še posebno moramo biti previdni ob vodi, na pesku in snegu, saj voda, pesek in sneg odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV-žarkov, ki prizadenejo kožo.

Neva Železnik, fotografiji: osebni arhiv J. G. E in J. D. 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media