PRILOGA Orjaška zeva Liza vabi v muzej školjk

Prosti čas | jul. '21

Eden največjih fosilnih polžev tehta 7,2 kilograma.

V vitrinah Muzeja školjk in polžev na Tartinijevem trgu v Piranu je kar 4000 primerkov, a to je le drobec bogastva iz sveta školjk in polžev. Prepoznanih je namreč kar 200.000 vrst mehkužcev, ki so po vrstni pestrosti na drugem mestu za žuželkami. Z zanimivimi besedili in animacijami spoznate kopenske, sladkovodne ter morske polže in školjke.

Večina razstavljenih primerkov je iz bogate zbirke Jana Simiča, ki školjke in polže zbira že od otroštva, nekaj so mu jih posodili drugi zbiratelji, nekaj so jih kupili, zdaj tudi s pomočjo evropske finančne injekcije. Muzej, ki spada pod okrilje zavoda Mediteranum, neprestano širi svojo zbirko in je vedno bolj prepoznaven tudi zunaj meja. Še zlasti pa so ponosni, da so muzej s pomočjo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, Republike Slovenije in LAS Istre pred kratkim obogatili z novimi izjemnimi in nadvse redkimi razstavnimi predmeti, z računalniškimi animacijami s podrobnostmi iz življenja mehkužcev, 3D-modeli in še marsičim. S to vsebino je to edinstven muzej. Njegov začasni vodja Slobodan Simič Sime, Janov oče, ne skriva želje, da želijo postati vodilni tovrstni muzej v Evropi. »Že zdaj nas poznavalci uvrščajo med peterico najboljših zbirk v Evropi,« ponosno doda.

Nov je na primer izredno redek primer kufusa, neobičajne cevaste in izredno krhke školjke, ki prihaja s filipinskega otoka Mindanao. Simič zatrjuje, da je to eden najdaljših znanih primerkov na svetu. Dolg je 110,6 centimetra in je cel, ni ne zlomljen ne oškrbljen. Nova je tudi školjka Arctica Islandica, ki velja za vrsto najstarejše školjke, saj naj bi bila na svetu že več kot 500 let. Koliko je star primerek, ki je na ogled v Piranu, ni znano. »Imamo še 7,2 kilograma težek fosil polža, izumrlega pred 40 milijoni let, iz pramorja Tetis, ki velja za enega najlepših in najbolj ohranjenih nasploh. Novost je tudi zbirka biserov, umetnin iz biserov, ob katerih zastaja dih, tu so izjemne unikatne in nadvse poučne animacije ter še veliko drugega,« našteva Slobodan Simič.

Fosili morskih ježkov štejejo kar 13 milijonov let.

V našem morju živi približno 500 vrst školjk in polžev; tu je predstavljena približno tretjina vseh, a vsak dan dodajo kaj novega. V muzeju imajo tudi elektronske mikroskope, ki omogočajo ogled majcenih polžev in školjk, ki jih s prostim očesom sploh ne vidimo. Še zanimivejši so veliki primerki. Muzej se ponaša tudi s 60 centimetri veliko hišico morskega polža Syrinx aruanus. »Ti polži živijo v avstralskih vodah in njihove hišice lahko merijo do 80 centimetrov. Ljudje so jih uporabljali za zajemanje vode in prenašanje do bivališč. Raztegnjen polž, ki ima tako hišico, meri do enega metra,« podatke niza Simič.

Bisere delajo različne školjke

Največji biser, najden v Sloveniji.

Še ena velikanka, ki je na ogled v Piranu, je školjka zeva (Tridacna gigas), ki živi v tropskih morjih in zraste več kot meter, tehta pa več kot 200 kilogramov. »Zeve so zanimive tudi zato, ker toliko zrastejo, čeprav živijo v morjih, kjer je zelo malo hranilnih snovi. To jim uspe, ker v sebi gojijo alge, te pa s fotosintezo proizvajajo hrano za školjko,« pojasni Simič. Zeva Liza, kot so poimenovali orjakinjo v piranskem muzeju, tehta kar 150 kilogramov in ima en meter premera. »Je ena največjih na svetu. Podobne sploh ni več mogoče dobiti, saj so te školjke, ki živijo v plitvinah toplih morij od Rdečega morja do Avstralije, zaščitene,« pravi Slobodan Simič Sime. A prihaja še iz časov pred tem. Pred več kot 40 leti jo je novinar, ki je raziskoval območje Indo-Pacifika, pripeljal v Milano, vsa ta leta pa jo je imel v svoji hiši njegov sin. »Nekdaj so manjše polovice takšnih školjk uporabljali za blagoslovljeno vodo v cerkvah, zdaj pa jih je mogoče videti le v redkih muzejih po svetu. Izredno redko je mogoče videti celo školjko, torej obe njeni polovici,« pojasnjuje. Ker so orjaške zeve tako velike in živijo tudi do 150 let, v njih nastanejo tudi največji biseri. Rekorder je 6,5-kilogramski biser s 24 centimetri premera, imenovan Alahov biser, ki so ga našli v školjki na Filipinih. Ocenjujejo, da je vreden 93 milijonov dolarjev.

Pa še zanimivost o biserih: »Ne naredijo jih le bisernice, ampak tudi ostrige, klapavice, pokrovače ali druge školjke, čeprav njihovi biseri niso svetleči in so bolj podobni okroglim kamenčkom. Če pride v školjko tujek, ki ga ne more prebaviti in izločiti, ga obda s prevleko in tako nastane biser.«

Albino školjka je povsem bela saj nima pigmenta.

V piranskem muzeju, ki je do konca septembra odprt vsak dan med 10. in 18. uro, kasneje pa uro manj, boste videli še druge posebnosti, med njimi hišice polžev, ki so jih zaradi redkosti smeli nositi samo poglavarji oddaljenih otočij, svetleče lupine, s katerimi so nekoč lahko kupili sužnja, školjke z vzorci kitajskih grafik, prave bisere, polže, ki s svojim strupom ubijejo človeka, in še mnogo zanimivosti, na primer primerek albino školjke, ki je povsem bela, ker nima pigmenta. Kot pove Simič, je takšen le en primerek na 30.000. Doda še, da bodo nujno morali poiskati precej večji prostor, saj 70 kvadratnih metrov v prvem nadstropju stavbe ob hotelu Tartini ni dovolj za tako obsežno zbirko. Posluha za takšne zamisli pa v lokalnem okolju za zdaj žal (še) ni. Ko bo, in v muzeju upajo, da se bo to res zgodilo, bodo lahko postavili na ogled tudi prekrasno mandalo iz školjk, ki jo je muzeju podarila brazilska umetnica. »Le trem muzejem na svetu je podarila svojo umetnino, zato smo res ponosni. Meri kar 1,5 metra in je zaradi velikosti zdaj nimamo kje razstaviti. V depoju jo hranimo že osem mesecev, kar je res škoda,« pravi Slobodan Simič.

Besedilo in fotografije: Ela Hrvatin


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media