O demenci – na pamet in po domače?

jul. '21

Alzheimerjeva demenca je dobila ime po zdravniku, ki je verjel in dokazal, da demenca ni bolezen duše, ampak organska motnja s porušeno zgradbo osrednjega živčevja. Pri nas pa bi jo spet uvrstili v psihiatrijo ...

Slovenija je med prvimi na svetu sprejela nacionalno strategijo za demenco, naš model obravnave te bolezni pa je postal evropska zgodba o uspehu, kajti Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nas je – tudi zaradi široke interdisciplinarne obravnave – predstavila kot primer dobre prakse. Med tistimi, ki so največ naredili za tak napredek v obravnavi demence in našo strokovno prepoznavnost v svetu, je zagotovo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sam pa navaja še vrsto imen, tudi psihiatra dr. Aleša Kogoja, ki je leta 1997 ustanovil društvo Spominčica. Z izobraževanjem svojcev in ozaveščanjem širše javnosti je društvo doseglo velike premike v družbi, ki že zna zdraviti ali vsaj lajšati bolezen, jo razumeti in zato tudi zavarovati dostojanstvo bolnikov.

Pozabljanje dogodkov, imen, izgubljanje v prostoru in času, kar so simptomi demence, so dolgo imeli za duševno bolezen. Alois Alzheimer, zdravnik na frankfurtskem Inštitutu za duševne bolezni in božjast, pa je menil, da je vzrok za te nenavadne motnje organskega, ne duševnega izvora. To je dokazal leta 1907, ko je že delal na novem inštitutu v Münchnu, kjer je s takrat najnovejšimi metodami skupaj s kolegi dokazal organske vzroke za te čudne simptome: notranjost možganskih celic in prostori med njimi so bili prepredeni s patološkimi beljakovinami in celice so umirale.

»Danes vemo, da se demenca lahko napove z blagimi miselnimi težavami že v srednjih letih, napreduje pa s širokim spektrom motenj, ki pa jih znamo zgodaj in zanesljivo diagnosticirati. Znamo jih pa tudi zdraviti oziroma vsaj lajšati tegobe, nekatere tudi pozdraviti. Vse to zahvaljujoč sodelovanju mnogih socialnih in zdravstvenih ved, med zadnjimi še zlasti v sodelovanju z družinskimi zdravniki, psihiatri in nevrologi,« pripoveduje prof. dr. Pirtošek. Pri vprašanjih demence se vrstijo pomembna spoznanja, tudi to, da je demenc več vrst, najpogostejša pa je alzheimerjeva, da so nekatere vrste demence dedne, da so nekatere povezane s parkinsonizmi, druge z možgansko žilno boleznijo. In predvsem da je demence, ki jih povzročajo bolezni ščitnice, pomanjkanje vitamina B 12 ali nabiranje tekočine v možganih, mogoče pozdraviti.

Zakaj rokohitrske spremembe?

To so ohrabrujoči podatki, saj se z višanjem življenjske dobe v svetu in pri nas povečuje tudi število zbolelih za demenco. Marsikdo se v zrelih letih ob pozabljivosti ali trenutni neorientiranosti vpraša, ali sem že tam. Demenco sprejemamo v smislu, da moramo biti pripravljeni nanjo in upati, da nas vendarle ne bo doletela. Če pa že, bi si želeli, da bi bil sredi pozabe in niča, v katera nas pahne bolezen, ki nam prej kot telo vzame čustva in osebnost, vendarle tudi nekdo, ki bo skrbel za nas in zavaroval naše človeško dostojanstvo.

Ni vseeno, kako obravnavati demenco in bolnike. Zato je članek prof. dr. Pirtoška v Sobotni prilogi Dela (5. junija letos) tako zelo pretresljiv. Opozarja namreč na namero ministrstva za zdravje, da bi demenco organizacijsko-politično znova uvrstili med psihiatrične probleme »duševnega zdravja«, njen razvoj pa naj bi ob medicinski stroki oblikovala le psihiatrija. »Seveda nisem verjel, da bi bilo mogoče sprejeti tako neverjetno, tako nestrokovno in tako nedemokratično in družbeno tako zgrešeno odločitev ...« je napisal priznani nevrolog.

Da, to bi bilo barbarsko dejanje in velik korak nazaj. Le zakaj, se sprašujemo. Toda vsak zakaj ima svoj zato – ali se ta zato skriva v denarju ali prestižu? V stroki in v skrbi za osebe z demenco se v tem primeru zagotovo ne! Na dve pismi, ki ju je dr. Pirtošek poslal resornemu ministru v zvezi s to namero, ni dobil odgovora. Skupaj z javnostjo – s številnimi svojci in bolniki – zdaj javno sprašuje o argumentih za to tako nerazumno odločitev. Toda če on kot mednarodno priznani nevrolog in mednarodna avtoriteta na področju obvladovanja demence ne dobi odgovora, kaj šele argumentiranega pojasnila, kako ga bodo dobile osebe z demenco in njihovi svojci! Ker je pandemija demence še kar v vzponu in kaže, da bo še dolgo tako, moramo zahtevati, da se pri obravnavi demence spoštuje in upošteva stroka, da se s to boleznijo ne eksperimentira »na pamet in po domače« in ne v imenu denarja ne v imenu politike ali katerega koli boga.

Lidija Jež


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media