Od dediščine kočevskih Nemcev do zbora odposlancev

Prosti čas | jul. '21

Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem

Pokrajinski muzej Kočevje bo prihodnje leto praznoval okroglih sedemdeset let, prve znane pobude za ustanovitev muzeja pa segajo v leto 1893. Leta 1929 je bil ob pripravah na praznovanje 600. obletnice naselitve kočevskih Nemcev ustanovljen Kočevski domovinski muzej, majhen del predvojne zbirke pa je še ohranjen. Leta 1953 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Kočevje, ki je predhodnik današnjega muzeja.

Ta v svojih zbirkah hrani številne izjemne predmete, med katerimi so jantarna ogrlica, »Hasanov plašč«, spominska knjižica Božidarja Jakca in privilegijska knjiga mesta Kočevje. Letos praznujemo tudi 550. obletnico mestnih pravic Kočevja.

Med številnimi dogodki in dejanji, ki zaznamujejo Kočevsko, še posebej omenjam dve temi, s katerima se lahko obiskovalci podrobneje seznanijo v muzeju. Prva je odhod večinskega prebivalstva – kočevskih Nemcev s tega območja, potem ko so bili več kot 600 let del njega. Številna naselja, stavbe, kulturna krajina, poseben jezik – kočevarščina in drugo je v desetletjih po drugi svetovni vojni začelo izginjati. Del te dediščine je predstavljen na razstavi dr. Mitje Ferenca Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem. Na njej si lahko obiskovalci ogledajo tudi krošnjarski koš in igro fix-nix. Prebivalstvu tega območja je namreč cesar Friderik III. že leta 1492 podelil krošnjarski patent, ki jim je olajšal trgovanje s suho robo, domačim platnom in živino. To je omogočilo večje povezovanje s svetom, prenos znanj in napredek Kočevske.

Napis v dvorani Šeškovega doma

Narod si bo pisal sodbo sam, ki so Cankarjeve besede, simbolizira drugo temo. Napis od septembra 1943 pozdravi vsakega obiskovalca dvorane v Šeškovem, nekdanjem Sokolskem domu. V njem je od 1. do 4. oktobra 1943 potekalo zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. To je bilo prvo neposredno izvoljeno predstavništvo nekega okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno vojno. Sprejeli so sklepe, ki so vplivali na nadaljnje oblikovanje Slovenije. Ob deseti obletnici zasedanja je bila predstavljena prva muzejska razstava, ob dvajseti obletnici zasedanja pa se je muzej v celoti preselil v Šeškov dom, kjer domuje še danes. V dvorani so na ogled risbe Božidarja Jakca. Narod si bo pisal sodbo sam je tudi naslov razstave, na kateri so predstavljena stoletna prizadevanja slovenskega naroda za samostojno in neodvisno državo. Zajema obdobje od ustoličevanja koroških vojvod na Gosposvetskem polju do osamosvojitve Slovenije v letu 1991.

INFORMACIJE

Pokrajinski muzej Kočevje

Prešernova ulica 11, 1330 Kočevje

e-naslov: muzej@pmk-kocevje.si

www.pmk-kocevje.si

tel. št.: 01 89 50 303

Vesna Jerbič Perko, fotografije: Arhiv PMK


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media